Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Pariz 2024

Zlata Janja je jokala trikrat: od pritiska, od strahu in od veselja

Športno plezanje: Janja Garnbret je kljub poškodbi prsta osvojila zlato olimpijsko odličje. »Finalno steno bi preplezala tudi brez roke«
Veselje zlate Janje z novo olimpijsko kolajno najbolj žlahtnega leska. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
Veselje zlate Janje z novo olimpijsko kolajno najbolj žlahtnega leska. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
10. 8. 2024 | 15:10
11. 8. 2024 | 12:55
5:49

V nadaljevanju preberite:

Slovenskim športnim navdušencem je v plezalnem središču v Le Bourgetu večkrat zastal dih, ko so opazovali nastop Janje Garnbret. A konec je bil dober, kaj dober, izjemen! Še drugič zapored je zlata Janja postala olimpijska prvakinja in še utrdila svoj status najboljše plezalke sveta. »Nikogar nisem želela razočarati, rekla sem si, da bom priplezala do vrha stene, pa tudi če bi mi manjkala roka,« je odleglo zlati Korošici, ki je uspela obraniti zlato kljub poškodbi prsta na četrtem balvanu.

Predzadnji olimpijski dan se je začel izjemno, na vrhu prvega balvana je bila Janja hitro kot blisk, zelo suvereno je opravila tudi z drugim in tretjim, potem pa se je zapletlo. »Zjutraj sem se res počutila odlično, kar lebdela sem v steni na ogrevanju, balvani so bili zelo lahki, a smo na nek način tudi to pričakovali,« je opisala uspešne prve tri poskuse, ko je osvojila vrh balvanov. Četrti je bil nekoliko bolj zapleten, z začetno kombinacijo je imela Janja več težav in olimpijske sanje bi se skoraj sesule v prah.

»Tik pred skokom se mi je prst zataknil med dva oprijemka in ustrašila sem se, da je zlomljen. Lahko povem, da sem danes jokala trikrat, najprej zaradi pritiska, ki se je potem razblinil na prvem balvanu, potem zaradi poškodbe, ko sem se ustrašila, da je možnosti konec in ne bom več mogla plezati, zdaj pa vidite, da jokam še od sreče,« je zgovorna šampionka opisala, kaj se je dogajalo v balvanu.

Njen izraz na obrazu ni obetal nič dobrega, panično je odšla v izolacijsko sobo, kjer sta jo fizioterapevt in trener uspela pomiriti. »Ko mi je fizioterapevt pregledal prst in sem videla, da ga lahko skrčim, mi je odleglo, ker sem vedela, da bom lahko plezala naprej. No, pa tudi če bi mi manjkal prst ali pa cela roka, bi šla v steno, res nisem želela nikogar razočarati. Kar se poškodb tiče, sem malo nora, pozabim na to bolečino. To je bil moj dan,« je tudi Janja potrdila, da udarec ni bil nedolžen in da bi kaj kmalu lahko bil razplet veliko hujši.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine