Olimpijina Evropa je trajala 240 minut

Olimpijina evropska sezona je trajala 240 minut. Končala se je na krut način, s porazom z 2:3 v domačih Stožicah – kot lansko leto – in v podaljšku. Napredovanje je imela v svojih nogah. Dvakrat je bila v vodstvu, drugič le deset minut pred koncem, ko je že vidno utrujeni Andres Vombergar z glavo zabil za 2:1. Hercegovski Zrinjski je bil vztrajen, taktično zrelejši, izkušenejši in na koncu nagrajen za izjemno požrtvovalno predstavo.

Po zlu je šla velika priložnost za kaj več. Sanjski začetek z vodilnim golom in prvim v Olimpijinem dresu Đorđeja Ivanovića je obetal veliko več. Srb ga je dosegel z glavo.  

»Vstop v tekmo je bil odličen, potem smo rahlo padli,« je z nizanjem misli začel domači trener Dino Skender. Ko je Vombergar imeniten predložek Matica Finka z glavo usmeril v vodstvo z 2:1, so bili Ljubljančani z nogo in pol na Cipru. Tja bi šli naslednji teden, če bi napredovali.



»To je to, o čemer sem govoril pred tekmo. Z Đorđetom in Andresom smo dobili moč, ki nam je manjkala v napadu,« je pogled naprej usmeril mladi strokovnjak, ki ga na Olimpijinem stolčku drži le to, da ga je izbral Milan Mandarić, ob asistenci športnega direktorja Mladena Rudonje.

Obrambni spodrsljaj Ljaskova in napadalni Ivanovića

Skender je kot vseved pojasneval, kaj se je zgodilo in kaj se ne bi smelo.

»Po prvem izenačenju je bilo nekaj strahu pred napadanjem. Toda zabili smo za 2:1, nato prejeli gol, kot smo ga prejeli, a imeli v nogah zaključno žogo. Đorđetu ne morem zameriti ničesar. Se zgodi. Angel Ljaskov je bil do napake odličen, eden od najboljših na igrišču. Za 90 minut lahko rečem, da se je zgodil nogomet. Samo vprašanje je bilo, če se bomo lahko pobrali po drugem izenačenju. Tekma je bila s psihološkega zornega kota zelo naporna, stresna, vzela je veliko moči. Toda fantom ne morem ničesar zameriti. Dali so vse od sebe. Kaznovani smo bili za napake in neizkušenost. Gostje so vendarle bolj zreli in izkušeni,« je bil izčrpen Skender.



Olimpija je plačala davek za jalovost v napadanju. Brez poteze več v zvezni vrsti in tudi s statičnimi napadalci si ni priigrala niti ene priložnosti. Razen Ivanovićeve, ki pa je prišla zanj prepozno, potem ko je bil že pri koncu moči. Gostje so bili spretnejši in so imeli tudi več sreče. A po obeh zaostankih so se znali in ne le po sreči vrniti v igro. Tretji gol je bil le še nagrada za vse. Slabo posredovanje ljubljanske obrambe pri branjenju akcije iz prekinitve pa bi lahko uvrstili tudi v rubriko neuigranost in slaba komunikacija.

Proti Vikingurju sreča, proti Zrinjskemu smola

Ljubljanski kapetan Miral Samardžić je nanizal ključne slabosti. »Male napake, nezbranost in utrujenost. To je nagnilo jeziček na tehtnici na tekmečevo stran. Tekma je bila enakovredna, gole smo prejeli po naših neumnostih in naivnosti. Mlajši igralci so imeli tremo,« je ocenil Jeseničan s stalnim prebivališčem v Škofji Loki.

Piko na i dvoboja je z zanimivo oceno postavil gostujoči trener Mladen Žižović.

»Maribor je bil v preteklosti premočan, Olimpija enakovredna. BiH liga napreduje,« je potegnil primerjavo in dal vedeti, da je slovenska liga le slabša od bosanske.

Velja še dodati: toliko sreče, kot jo je Olimpija imela proti Vikingurju, je imela zdaj smole proti Zrinjskemu.