Ni nas v Katarju, a naši so tudi Luka, Piksi, Lionel, Cristiano ...

V nadaljevanju preberite:

Pred dnevi je predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković poslancem predstavil urnik dela na dan prve tekme hrvaške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Katarju proti Maroku. »Začeli bomo normalno, ob 9.30, nato pa bomo imeli od 11. ure do 13. ure premor, ker si bomo ogledali tekmo,« je nagovoril peščico zbranih v saboru. Sledil je odziv dela poslancev, ki se niso strinjali z dnevnim redom, a jih je prvi mož parlamenta mirno odpravil: »Če imate težave s tem, vam ni treba gledati nogometa in opravljajte svoje delo še naprej. Jaz vem, da velika večina poslancev spremlja nogomet, in je bolje, da je tako, kot da bo sabor prazen.«

To je nogomet, najmočnejša religija sodobne družbe, igra, ki je že davno presegla osnovno izhodišče in je postala najprestižnejša športna tekma na svetu, sanjski posel, merilo moči in vpliva, eno najmočnejših kooperativnih in povezovalnih sredstev.