Kdo so glavni Kekovi aduti za napad na Avstrijo

Ljubljana – Po nogometnih večerih v Haifi in Stožicah smo ocenili učinek enajsterice, ki jo je poslal nad Izraelce in Makedonce selektor Matjaž Kek. Zelo podobna zasedba Slovenije bo namreč 7. in 10. junija v Celovcu in Rigi igrala tudi nemara ključni tekmi boja za evropsko prvenstvo leta 2020.



Josip Iličić: Bil je odličen, težko se je znebiti vtisa, da bi lahko Slovenci po njegovi zaslugi zabili gol ali dva več tako Izraelu kot Makedoncem. Soigralcem je delil uporabne žoge, kot bi pekel žemlje, ne pa igral v zahtevni nogometni konkurenci. Nogometaš najvišje svetovne ravni, ki bi lahko deloval – s pravo pomočjo zveznih igralcev – še bolj konkretno in učinkovito.

Jan Oblak: Kdo ve, koliko tekem bi izgubil lani Tomaž Kavčič, če po zgodbi s kapetanskim trakom ne bi najprej izgubil Jana Oblaka – začenši z gostovanjem v Avstriji, kjer je bil prav vratar ozko grlo ekipe. Oblak je v pičlih dveh tekmah vnesel v igro slovenske reprezentance več zanesljivosti kot njena celotna zvezna vrsta. V Haifi in Stožicah eden najboljših.

​​

Miha Zajc: V slabem letu je zabil štiri gole in postal najučinkovitejši slovenski reprezentant. Nekateri dvomijo, da lahko igra skupaj z Iličićem, toda z njima na igrišču je Slovenija v Haifi skrila žogo Izraelcem. Če bi do konca maja pridobil dodatno telesno moč, bi (p)ostal eden glavnih adutov Keka za napad na Celovec.

Andraž Šporar: Pri 25 letih si je pristreljal status slovenskega napadalca št. 1. Marsikdo podcenjuje slovaško prvenstvo, toda »Špoki« je ozaljšal svojo statistiko tudi v obeh akcijah Slovenije v Haifi in Stožicah. Adut za prihodnost, toda še močneje bi moral sodelovati v igri, zadržati in/ali odložiti kakšno žogo, … Vse je v miselnosti.



Aljaž Struna: Z Mevljo sta igrala, kot bi bila člana istega kluba, ne pa živela v dobrih 10.000 km oddaljenih Houstonu in Rostovu. Odlična rešitev na položaju desnega štoperja. Njegova moč in neustrašen slog igre bosta prišla prav tudi v tekmah z močnejšimi, kakršni sta Avstrija in Poljska.

Miha Mevlja: Ko je že kazalo, da je izgubljen najmanj za marec, morda tudi za junij, je v zadnjem trenutku (začasno) zamenjal delodajalca in pravočasno ujel reprezentančno raven forme v majici Rostova, kjer se počuti kot ribe v Donu. Junija naj bi bil še boljši in bolje pripravljen.

Bojan Jokić: Edini preživeli član južnoafriške zasedbe je upravičil pričakovanja in utišal kritike. Boljšega nogometaša na levem boku v Sloveniji ni, kot eden najlepše vzgojenih fantov v slačilnici pa si zasluži tudi kapetanski trak, kar je modro ocenil tudi Kek.



Rene Krhin: Letos bo minilo deset let, odkar ga je krstil na slovitem Wembleyju prav Matjaž Kek. Njegovo dokončno uveljavitev so čakali Kek, Stojanović, Katanec in Kavčič, nanj zdaj spet resno računa štajerski rojak Kek. Težko mu je očitati pomanjkanje borbenosti in požrtvovalnosti, krasi ga nebeški skok, za najresnejše tekme bi moral še povečati telesno moč.

Jasmin Kurtić: Ob svojem debiju za člansko ekipo Slovenije je opozoril nase z mojstrskim golom, na drugega čakamo že 49 tekem … Vselej, ko bi rad zablestel kot njegov prijatelj »Jojo«, zaide v težave on, z njim pa enajsterica na igrišču. Krasi ga zadostna moč za najbolj intenzivno igro, kar velja unovčiti na drugačen način kot doslej.

Benjamin Verbič: Premore dovolj energije za tekaško najzahtevnejše tekme, gotovo bo eden glavnih adutov v Kekovem mandatu 2018-2022. Bil je del igrivih mož, ki so v prvih 45 minutah stisnili Izraelce, bil je tudi igralec z najbolj zgrešeno priložnostjo. Ni druge možnosti kot čakati na njegov nadaljnji razvoj.



Petar Stojanović: Kot da bi fant igral pod nesrečno zvezdo: enega selektorja je lani posredno odstavil v Nikoziji, njegovemu nasledniku je v pičlih dveh tekmah nehote vzel že štiri točke … Marca mu nič ni šlo od nog – od gostovanj v Lizboni in Haifi do tekme v Stožicah.

Selektor Matjaž Kek: Večmesečna priprava na štart boja za euro 2020 mu je vsaj delno uspela: upoštevaje odsotna imena in Oblakovo jesensko napoved, da se bo marca tako ali tako vrnil na Brdo, je povečini izbral prave adute in jih postavil na prave igralne položaje, ob tem pa ohranil pravega kapetana slačilnice. Njegova roka je vidna pri izbiri taktične priprave, Izrael in Makedonija skupaj nista izigrala slovenske postavitve več kot petkrat. Junija ga čakajo nemara ključni izzivi tega ciklusa: kako iz fantov iztisniti še več moči in energije in doseči še večjo uigranost predvsem v napadu, ob tem pa zadeti tudi z menjavami. Tekmeca ne bi mogla biti mikavnejša in bolj ranljiva: sosednja Avstrija in Latvija pod vodstvom Slaviše Stojanovića, ki je leta 2011 na čelu Slovenije nasledil prav Keka.