Bela hiša zavrača analize Mednarodnega denarnega sklada

Mednarodni denarni sklad (IMF), ki s Svetovno banko končuje spomladansko zasedanje v Washingtonu, je zaradi kazenskih carin republikanskega predsednika Donalda Trumpa napovedal zmanjšanje globalne rasti s 3,3 na 2,8 odstotka. Ameriški finančni minister Scott Bessent je IMF očital prevzemanje pristojnosti, ki nimajo nič skupnega z globalnim monetarnim sodelovanjem in finančno stabilnostjo.

V viharnem času kazenskih carin Donalda Trumpa tudi spomladansko zasedanje IMF in Svetovne banke ni moglo brez resnih prepirov o gospodarskem razvoju po svetu. Globalna finančna ustanova s 191 članicami, katere spomladanskega zasedanja sta se v imenu Slovenije udeležila namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc in minister za finance Klemen Boštjančič, je v četrtletnem poročilu napovedala počasnejšo rast v večini držav, tudi v ZDA, pa tudi usihanje dolarja kot rezervne svetovne valute. »Stopamo v novo obdobje, globalni ekonomski sistem, ki je deloval zadnjih osemdeset let, je bil resetiran,« je ocenil ekonomski svetovalec sklada Pierre-Olivier Gourinchas.

Ameriški predsednik Donald Trump s prvo damo Melanio. Foto: Guglielmo Mangiapane/Reuters

Trumponomika, ki hoče vrniti proizvodnjo v ZDA, je v središču razprav tokratnega spomladanskega zasedanja najvidnejših mednarodnih finančnih ustanov. IMF, ki ima s Svetovno banko sedež nedaleč od Bele hiše, največ težav vidi prav za ZDA. Trump je začasno ustavil dodatne kazenske carine za države z velikim trgovinskim presežkom, med njimi za Evropsko unijo, desetodstotne pa ostajajo za vse, poleg 25-odstotnih za jeklo, aluminij in avtomobile. Številne države so se odločile za pogajanja, najpomembnejša tekmica ZDA za gospodarsko in drugo prevlado v svetu Kitajska pa je z višanjem carin za ameriške izdelke ­napovedala boj.

IMF je dodal opozorilo, da ameriške carine presegajo tiste iz velike depresije tridesetih let minulega stoletja, padec globalne rasti zaradi teh naj bi presegal tistega po ruskem napadu na Ukrajino. Za letos vidijo zmanjšanje globalne rasti s 3,3 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto s 3,3 na tri odstotke. Med tistimi, ki bodo utrpele največji padec rasti, so po ­njihovem ZDA z 1,8 odstotka rasti namesto prej napovedanega 2,7 odstotka. Po mnenju Gourinchasa se je povečala tudi verjetnost recesije v osrednji gospodarski velesili, a ta ni zelo verjetna. »Imamo gospodarstvo, ki izhaja s pozicije moči,« je dejal. »Imamo še vedno robusten trg delovne sile.«

Tudi kitajskemu gospodarstvu je napovedal upad s 4,6 odstotka na štiri odstotke, državam evrskega območja pa le 0,8-odstotno letošnjo rast namesto napovedane enoodstotne. Ameriški finančni minister Bessent je, nasprotno, IMF obtožil ukvarjanja s podnebnimi spremembami, vprašanji spola in socialnimi vprašanji. »Ta vprašanja niso misija IMF,« se je zavzel za ukvarjanje s kritičnimi makro­ekonomskimi vprašanji.

Omejujejo ga finančni trgi

Trumpova administracija še naprej prepričuje, da bodo višje carine pomagale ameriškemu gospodarstvu, in zavračajo analize IMF, da v ozadju katastrofalne izgube ameriških delovnih mest ni globalizacija, ampak tehnološki napredek in avtomatizacija. Opozarjajo na pet milijonov industrijskih delovnih mest, ki da niso izginila, ampak so se preselila na Kitajsko in drugam. Presežek pri dejavnostih ne more nadomestiti propada starih industrijskih središč, zaščito domače proizvodnje zahtevajo že zaradi nacionalnega interesa. Nevarnosti odvisnosti od tuje proizvodnje so bile očitne v začetnem obdobju pandemije covida-19, ko Kitajska ni hotela izvažati temeljnih potrebščin, kot so zaščitne maske.

Trump azijsko velikanko uradno krivi za pandemijo, katere izvor vidijo v wuhanskem inštitutu za virologijo – morda celo zaradi tedanjega trgovinskega diktata Kitajski. Zagovorniki njegove trde carinske politike čakajo tudi na prelivanje drugih gospodarskih ukrepov v ameriško gospodarsko rast. Republikanski predsednik je liberaliziral pridobivanje fosilne in druge energije v državi, načrtuje nižanje davkov, prav med spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke je v nasprotju z mednarodnimi protokoli podpisal izvršilni ukaz za rudarstvo na oceanskih tleh v ameriških in mednarodnih vodah. Drugi naj ameriško delovno silo s sodobnim sistemom vajeništva pripravi na dobro plačana delovna mesta prihodnosti.

Predsednik amerške centralne banke Fed Jerome Powell. Foto: Ken Cedeno/Reuters

Nasprotniki njegove politike upajo, da ga bodo še naprej omejevali finančni trgi. Tudi zaradi nevarnih pretresov na teh je republikanski predsednik poudaril, da ne namerava odstaviti predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powlla, ki po njegovem ne niža dovolj obrestnih mer. Morda se boji tudi ocen IMF o morebitnih velikih učinkih njegove politike na dolar kot rezervno svetovno valuto.

Zaskrbljeni tudi v Evropi in Sloveniji

O pogovorih v Washingtonu in mednarodnem gospodarstvu smo se slovenski dopisniki pogovarjali s predstavnikoma Slovenije na zasedanju IMF-a in Svetovne banke. »Dejansko se ves čas pogovarjamo o negotovosti, ki je zadnje čase izredno velika, kako bo to vplivalo na gospodarstvo, na druge ekonomske kategorije, predvsem inflacijo in mednarodno trgovino,«  je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. »Svetovni red, ki je veljal osemdeset let, je zdaj porušen, vsi razmišljamo o tem, kakšne bodo posledice, kako se bo vzpostavil na novo, kako se bodo na novo pomešale karte.«

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc na razpravi, arhivska fotografija. Foto: Leon Vidic/delo

Zdaj je jasno, da je učinek na gospodarstvo rast vsega tega negativen, je ocenil. »Negotovost negativno vpliva na gospodarstvo rast, na aktivnost posameznikov, na aktivnost podjetij, na investicije, na potrošnjo in tako naprej. Če pa bi se resno vpeljale carine in drugi ukrepi, bi pa to lahko vplivalo na višjo inflacije.« Znak negotovosti so že IMF-ove ocene, ki so za večino držav s Slovenijo vred znižale napovedi rasti. Na vprašanje o statusu dolarja kot rezervne svetovne valute je povedal, da se o tem niso resno pogovarjali. »Dolar je že desetletja rezervna valuta, je pa res, da določeni investitorji izgubili del zaupanja vanj.« Misli, da bo dolar še naprej ostal zelo pomembna valuta, lahko pa bodo vse bolj pomembne tudi druge, na primer evro.

»Rekel bi, da sem po dveh dneh tukaj še bolj zaskrbljen, kot sem bil prej,« je ocenil tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič. »V zadnjih dveh tednih deluje, kot da se stvari pomirjajo, da vendarle stvari ne bodo šle v smer, ki so se napovedovali mesec, dva nazaj,  pogovorih s kolegi ministri, ki so bili prisotni na G 7 sestanku, pa so pokazali, da so zelo zaskrbljeni. Američani ne popuščajo s pritiskom, slišal sem celo izraz 'bullying'.« Razmere se po njegovem ne bodo pomirile ne glede na to, da so ta trenutek finančni trgi videti relativno v redu. »Tudi vrednosti delnic, recimo nemških, so po novem letu zrasle, ameriške so sicer nižje, ampak ne za prav veliko. V ozadju pa se stvari še vedno dogajajo in absolutno niso zaključene.«

Slovenski finančni minister že od prvega dne zagovarja enotnost Evrope, v sedanjih dogajanjih vidi preizkus, ali bomo zmogli biti enotni. »Taktika Američanov je razdeliti države, tistim, ki bodo pokazale več pripravljenosti, ponuditi neke ugodnosti. Gre za klasično dilemo zapornika.« Evropa mora obdržati enotnost, je poudaril, ne smemo pristati na parcialne dogovore, ampak se moramo uskladiti znotraj Evrope. »Ker je Evropa skupaj zelo močna in tudi Američani ne morajo kar pometati z nami.« 

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič na februarskem zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju. Foto: Dursun Aydemir Anadolu Via Afp

Se mu zdi, da ima Evropska komisija dober plan, da ve, kaj hoče doseči v odnosu do tako napadalne ameriške industrijske politike? »Na zadnjih dveh sestankih ecofina sem bil pozitivno presenečen ravno zaradi tega, ker je Evropska komisija nastopila zelo jasno. Velikokrat se je na sestankih ali pri posameznih točkah veliko govorilo, zaključki pa niso bili tako jasni, tukaj je bilo čutiti veliko enotnost tako med posameznimi državami kot s stališči Evropske komisije.« Verjame, da lahko to prinese pozitivne rezultate tako za Evropo kot za Slovenijo.

Težko pa bi rekel, da se Trump mehča. »V resnici je pravzaprav nehvaležno napovedovati, kaj se dogaja v glavi Trumpa in njegovih najožjih sodelavcev. Verjamem, da bodo ukrepe v veliki meri prilagajali trenutni situaciji in da so jih presenetili določeni odzivi svetovnih finančnih trgov. Po drugi strani pa ne bodo priznali, da so se karkoli zmotili. Tako da vsekakor verjamem, da smo šele na začetku precej naporne zgodbe, če se poskušam bolj diplomatsko izraziti.«

Bi se morala Evropa zdaj bati kitajskega prevzema njene industrije, tako kot so prevzemali ameriško? »Ne verjamem, da je Kitajska velik problem. Seveda se lahko kratkoročno pojavijo neke dampinške ponudbe z določenimi izdelki, ampak dejstvo je, da dogajanja vsaj v zadnjih tednih kažejo, kakšen je kitajski odziv na to. Meni se zdi, da bi se lahko po njem zgledovala tudi Evropa. Ne govorim o uvajanju nasprotnih carin, ampak o tem, da so Kitajci izrazito pospešili dogovarjanja in podpisovanja večstranskih sporazumov z drugimi državami. Mislim, da so samo v zadnjih štirinajstih  dneh podpisali več kot sto sporazumov z drugimi azijskimi državami.«