Neomejen dostop | že od 9,99€
V pomanjkanju in revščini Pušče nedaleč od Murske Sobote se je takoj po koncu druge svetovne vojne začela pisati življenjska zgodba, ki je lahko navdih mnogim bodočim športnikom. Jože Horvat se je v romski vasici, ki je po njegovih besedah takrat bolj spominjala na kakšno indijansko naselje, že v otroštvu predal nogometu. Iz krp in maminih najlonk narejena žoga mu je predstavljala glavno zabavo, drobnega, a žilavega fantiča sta z obrobja družbe dvignili nadarjenost in predanost nogometu.
»Kot pionir sem igral za ekipo Pušče na turnirju v Gornji Radgoni proti Muri. Sicer smo izgubili, a sem igral zelo dobro in trenerji Mure so me povabili, naj se jim pridružim. Moral sem garati, da sem uspel. Nič mi ni bilo podarjeno. Zrasel sem v revščini. Morate vedeti, da v otroštvu sploh nisem vedel, kaj je zrezek. Bil sem neizmerno vesel, če je mama po beračenju po vasi domov prinesla kruh ali jabolko. To so bili težki dnevi. Zato sem si ves čas govoril, da moram pomagati mami in očetu, ko bom starejši. Z bratom, ki je bil starejši, sva se po končani gradbeni šoli odločila, da bo on šel delat, jaz pa bom nadaljeval z nogometom,« je mladostno odločenost opisal 76-letni sogovornik.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji