V nadaljevanju preberite:

Evropsko prvenstvo v nogometu je bilo precedenčno po več merilih, enomesečni turnir v Nemčiji je bil pravo olajšanje po prejšnjem šampionatu, ki ga je zgodovinsko prizadela pandemija covida-19, ob tem je bilo tekmovanje organizirano po vsej Evropi. Euro 2024 je zaznamovala Španija, močan vtis je pustila tudi Slovenija. Vse to in rekordne številke turnirja so pravi razlog za daljši ekskluziven pogovor s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom. V natrpanem urniku, kjer ga je želelo za »pet minut« dobrih 50 predsednikov nacionalnih zvez in več politikov, je dal v tednu pred finalom eura dva intervjuja – kitajski državni agenciji Xinhua in Delu. V nadaljevanju nekaj vprašanj in odgovorov, celotni pogovor je na voljo naročnikom.

Kakšna je finančna bilanca eura 2024?

Ustvarili bomo prihodke v višini okrog 2,6 milijarde evrov in stroške okrog 700 milijonov, to je absolutni rekordni presežek. Če upoštevamo, da vrnemo v nogomet približno 97 odstotkov te razlike, smo lahko zelo zadovoljni. To pomeni, da se bo nogomet v Evropi še močneje in hitreje razvijal v pravo smer. Tudi na tem turnirju se je potrdilo, kako pomemben je naš piramidni sistem, to me posebej veseli.

Držita številki 2,7 milijona gledalcev na štadionih in pet milijard gledalcev pred TV zasloni?

Držita. Pred dnevi sem imel intervju s kitajsko državno agencijo, povedali so mi, da tristo milijonov Kitajcev vstaja ponoči in gleda tekme eura. Če primerjate turnirja euro in copa americo, zeva med njima ogromna razlika po večini meril, navsezadnje tudi po številu incidentov.

Koliko prošenj za vstopnice tekem Slovenije ste dobili?

Ne veliko, morda dvajset, očitno imajo spoštovanje do mene ... Pod večji pritisk me je spravil le predsednik NZS Rade Mijatović, saj je vladalo neverjetno povpraševanje za tekmo med Slovenijo in Srbijo v Münchnu. Uspelo nam je zagotoviti dodatnih 500 vstopnic za Slovenijo, NZS smo poskušali pomagati, kolikor smo seveda lahko.

Pred eurom ste napovedali, da bo Slovenija napredovala iz skupine, v kateri so igrale še Danska, Srbija in Anglija. Res je bilo tako – na čem ste gradili ta optimizem?

Tako sem čutil, Slovenija denimo doma že dolgo ni izgubila tekme. Številni veliki poznavalci nogometa, kakršni so Capello, Wenger, Figo, Makelele, lahko bi jih našteval pet minut, bivši nogometaši in trenerji so bili navdušeni nad slovensko igro. Lahko bi rekli, češ da smo simpatični in majhni, toda pravijo, da imamo izjemno disciplinirano obrambo in enega najboljših prehodov iz obrambe v napad, torej t. i. tranzicijo. Tudi Mourinho mi je večkrat pisal sporočila, navdušil ga je Bijol. No, saj je mene tudi … Nekako sem verjel, da lahko opravimo na tem turnirju nekaj več, toda skupina je bila res težka, od fantov nismo mogli zahtevati osmine finala. Zanimivo: z Anglijo, ki je igrala v finalu, smo bili na igrišču enakovredni. Bil sem torej optimist, toda očitno vsaj malo tudi realist.

O Mariboru in tujih vlagateljih.

Pričakujem večje investicije v manjše države. Primer: Turki, ki se pripravljajo za vstop v NK Maribor, so se najprej za mnenje obrnili name, kar je najbrž razumljivo. Njihova logika je enostavna in sem jo lahko le potrdil: s Hull Cityjem, ki igra v championship league, torej v 2. ligi, bodo težko v bližnji prihodnosti igrali evropske tekme, z Mariborom bo to lažje dosegljivo. Zna se zgoditi, da bo vse več investicij v manjše države. Tudi za slovenski nogomet bi bilo dobro, če bi imeli več resnih lastnikov. Če bi imeli vsaj pet klubov z resnimi lastniki, govorim le o resnih lastnikih, ki bi bili pripravljeni vložiti denar v naš nogomet, v posamezne klube, to ne bi bilo slabo. Seveda mora biti sistem vzdržen, ne torej tako kot v slovenskem klubu, pri katerem se menjajo lastniki vsakih nekaj let. To bi potem dodatno dvignilo slovenski nogomet. Za pojasnilo lahko vzamemo prav euro.