V nadaljevanju preberite:

Sočasno z evropskim prvenstvom v Nemčiji so potekale parlamentarne volitve v drugi pomembni evropski državi. Nekaj časa je kazalo, da bo postala v Franciji zmagovalka volitev stranka Nacionalni zbor, ki jo vodi Marine Le Pen. V tem kontekstu ni pomembno, da gre za desno stranko, kot tudi ni pomembno, da je pozneje dobila volitve leva stranka. Kaj imata skupnega nogomet in politika? Na prvi pogled ne več od tribune VIP, saj večjega formalnega prepletanja med njima ne more biti, krovni nogometni hiši – Fifa in Uefa – namreč prepovedujeta vplivanje politike na odločanje nacionalnih nogometnih zvez. V primeru nespoštovanja tega načela grešnim članicam grozi celo izključitev.

Neformalno je drugače. Najboljši nogometaši – in na splošno ta čudovita igra z žogo – uživajo ugled in spoštovanje med državljani. Navijači, predvsem mlajši, spoštujejo poteze in objave zvezdnikov na družbenih omrežjih, torej nekakšno mnenje svojih idolov.

Prav je, da so nagrajene reprezentance, ki so prišle v Nemčijo zaradi nogometa, ne zaradi politike. To velja tudi za Slovence, ki so blesteli na igrišču in ob njem. Čestitke dobrim 60.000 navijačem za šov brez incidenta in reprezentanci, ki je bila prvo presenečenje eura, četudi je za las izpadla proti Portugalski. V ospredju je bil nogomet. Kot pri Gruziji, ki jo je vodil francoski strokovnjak Willy Sagnol.

Tudi zato bo zadnje dejanje eura pripadlo Španiji in Angliji. Prva ni prejela niti evra kazni zaradi navijačev, druga predstavlja – ob Nizozemski – z vojsko navijačev najbolj nogometno nacijo na tem turnirju. Tudi Angleži bi lahko polemizirali o stanju v domači politiki, a od prve tekme s Srbijo prepevajo le o »vrnitvi nogometa domov«. Španci so podarili navijačem celo najlepšo igro. Kdorkoli bo prejel v nedeljo pokal iz rok Aleksandra Čeferina, ga bo prejel zasluženo. Več v spodnjem članku.