V nadaljevanju preberite:

Anglija in Slovenija nista primerljivi po nobenem merilu – ne po individualni kakovosti, ne po finančnih resursih in ne po širini kadrovskega bazena. V takšnem primeru ima papirnati avtsajder na voljo le dve možnosti: da priteče na igrišče s spuščenimi hlačami in poskuša čim bolj uživati v zanj edinstvenem spektaklu, ali pa poskuša najti model delovanja, s katerim je mogoče šokirati tudi najmočnejše na svetu. Slovenci so izbrali drugo možnost in bili za to nagrajeni z zgodovinskim nastopom v osmini finala eura 2024. Vmesne poti ni oziroma ni le neuspešna, pač pa tudi boleča, kar je prvi spoznal slovanski poker poražencev – Hrvati, Poljaki, Ukrajinci in Srbi.

Slovenci so tekmecem v skupini vsilili svoj slog igre, svoj koncept tekmovanja in s tem zadeli v polno. Saj vse štiri ekipe v skupini C niso zaman skupaj dosegle le sedmih golov in s tem izenačile rekorda iz leta 1980! Slovenci so namreč ocenili, da bodo lahko parirali favoritom le s čvrsto igro homogenega kolektiva, ki temelji na hitrih nasprotnih napadih.

Morda Slovenci tega pragmatizma niso izumili junija v Wuppertalu, najbrž tudi ne prej na Brdu. Na neki način nam je bil položen v zibelko, le treba ga je bilo najti, pravilno uporabiti in se držati načrta. Navsezadnje bi bilo v nasprotnem primeru težko preživeti na vetrovnem območju nekdanje Avstro-Ogrske: treba je bilo osvojiti disciplino naših severnih sosedov in zvitost južnjakov – to kombinacijo sedanji rod slovenske reprezentance imenuje pragmatizem in modela ne bi bilo modro spreminjati. Več v članku.