Število novih primerov raka kože v zadnjih desetletjih narašča tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Glavni dejavnik tveganja za razvoj tega pri ljudeh najpogostejšega raka je izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju naravnega ali umetnega izvora, na spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Sodobni način preživljanja prostega časa s pogostim, večkrat pretiranim izpostavljanjem soncu oziroma UV-sevanju je glavni vzrok za naraščanje števila obolelih.

Število primerov kožnega raka v Evropi naj bi se do leta 2050 povečalo za skoraj 40 odstotkov, na 680.000 na leto, napoveduje Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC). Že ena huda opeklina v otroštvu lahko podvoji oziroma znatno poveča tveganje za enega od vrst kožnih rakov odraslosti.

Gre za opeklino oziroma opečenost kože, katere posledica so mehurji. Koža si to zapomni, zato je verjetnost, da se skozi življenje razvije ena od oblik kožnega raka, znatno večja, kot če te opekline ne bi bilo, je za Delo pojasnil dermatolog prof. dr. Igor Bartenjev. Ključno je, da se otroci oziroma njihovi starši obnašajo preventivno že v najzgodnejšem otroštvu.

Narašča število rakavih bolnikov, mlajših od petdeset let

Združenje slovenskih dermatovenerologov 18. leto zapored organizira preventivno akcijo ozaveščanja prebivalstva o kožnem raku pa tudi o pomenu pravilne zaščite pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Gre za pobudo, ki poteka v sklopu evropske kampanje Euromelanom 2025.

Pri kožnem raku je predvsem pomembno zgodnje odkrivanje, torej opazovanje sprememb na koži, saj ga tako v večini primerov lahko uspešno zdravimo. FOTO: Jure Eržen

Več kožnega raka bo, ker se prebivalstvo stara

Dermatolog dr. Bartenjev, ki vodi omenjeno akcijo pri nas, je opozoril, da so te napovedi Euromelanoma grozljive in da sam po nepotrebnem ljudi ne bi strašil.

»Ko govorimo o raku kože, mnogi najprej pomislijo na melanom. Vendar imamo veliko tipov raka kože. Eden je bazalnocelični karcinom, ki je blaga oblika raka in v 99 odstotkih ozdravljiva; njena pojavnost se bo povečala zato, ker se prebivalstvo stara. Naša koža je najbolj občutljiva v prvih letih, torej v otroštvu in adolescenci, največ škodljivega sevanja dobimo že do 20. oziroma 25. leta starosti. Z desetletji se te celice spremenijo. In ker bo vedno več ljudi starih, bo tudi teh vrst rakov več,« je za Delo pojasnil Bartenjev.

Letošnji slogan preventivne akcije se glasi Zaščitimo prihodnost svojih otrok tako, da zaščitimo njihovo kožo že danes. Bartenjev opozarja, da je strupen prevelik »odmerek« sonca: »Pozorni moramo biti, da nas sonce ne opeče, bati se je treba sončnih opeklin. Te najpogosteje  dobimo med 10. oziroma 11. in 16. oziroma 17. uro. Takrat je treba paziti, da otroci niso neposredno izpostavljeni soncu daljši čas in da se jih pred soncem zaščiti: najbolje z oblekami, če to ne gre, pa s sredstvi za zaščito, ki jih je treba obnavljati oziroma nanašati na dve do tri ure.«

Klinični podatki iz 30 evropskih držav, ki so bili zbrani v okviru presejalnega programa za kožnega raka – izvaja ga Euromelanom – kažejo, da manj kot polovica vprašanih med namernim izpostavljanjem soncu ali pri rekreaciji in v službi uporablja kreme za sončenje. Pred desetimi leti je bilo takšnih 66 odstotkov.

Dr. Bartenjev iz izkušenj v ambulanti ugotavlja, da se ljudje pogosto obnašamo skrajno, zato poziva k zdravi srednji poti. Da otroke torej zaščitimo in poskrbimo, da jih sonce ne opeče, obenem pa jim damo dovolj svobode in jih ne omejujemo preveč z zapiranjem med štiri stene.

Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med. specialist dermatovenerologije, FOTO: Dejan Javornik

Kakšen naj bo zaščitni faktor

»Če bi se namazali idealno, da bi šli, kot gre avto skozi lakirnico, bi bil že faktor 15 dovolj. Faktor SPF namreč pomeni mnogokratnik časa, ki bo minil do opekline, če smo namazani, v primerjavi s tem, če ne bi bili. Če se uležem na sonce nenamazan, bom opečen v pol ure, če se namažem s faktorjem 15, pa bom enako opečen čez sedem ur. Faktor 15 v bistvu pomeni 97-odstotno zaščito pred sončno opeklino,« je pojasnil Bartenjev.

Vendar se v praksi ne (na)mažemo idealno. Zato strokovnjaki svetujejo višji zaščitni faktor, ker s tem dosežemo boljšo zaščito. »Določeni deli telesa, na primer nos, uhlji, čelo, pleša, so še bolj izpostavljeni, pri teh svetujemo, da se namažejo z višjim faktorjem,« je opozoril dermatolog.

Svetlopolti so bolj ogroženi kot ljudje s temnejšo poltjo

»Pri Evropejcih poznamo štiri tipe polti: pri prvem tipu je posameznik, ki je izpostavljen močnemu soncu, vedno opečen in nikoli ne porjavi, tip štiri pa je tisti, ki na soncu zmeraj porjavi in ni nikoli opečen. Tip naše polti je po mojih izkušnjah odločilna kategorija,« je povedal Bartenjev. »Lani sem bil povabljen v Tajvan in Indijo, da bi predaval o zgodnjem odkrivanju melanoma. V Indiji tega predavanja sploh niso želeli imeti, ker melanoma nimajo, v Tajvanu ga je 40-krat manj kot pri nas. V Avstraliji pa ga je ogromno. Ne moremo reči, da je sonce odločilni dejavnik, saj je prav tako zelo pomembna polt posameznika.« 

Pri črni rasi v Afriki raka kože skoraj ni, čeprav je sonca ogromno, kar pomeni, da je tip polti izrednega pomena. »Seveda izhajamo iz predpostavke, da je v Evropi večina ljudi svetle polti, in ni naključje, da imajo ljudje na severu svetlejšo polt, saj je tam sonca manj. Opekline in vrste kožnih rakov so zelo povezane s tipom polti; svetlopolti so bolj ogroženi kot temnopolti,« je povedal dermatolog.

Kako opazovati spremembe na koži

Pri kožnem raku je predvsem pomembno zgodnje odkrivanje, torej opazovanje sprememb na koži, saj ga tako v večini primerov lahko uspešno zdravimo. Kot pojasnjuje Bartenjev, je problem, če kožnega raka ne odkrijemo pravočasno, predvsem malignega melanoma, ki so mu včasih rekli tudi črni rak: »To je najnevarnejša vrsta kožnega raka, ki je pigmentiran, kar pomeni, da je običajno črne barve oziroma jo vsebuje. Treba je biti pozoren na spremembo na koži, ki je videti kot znamenje in raste ter postane večja od šest milimetrov. Torej če se veča in spreminja barvo v črno.

»Druge vrste rakov, ki jih je bistveno več kakor melanoma, pa prepoznamo po rožnatordečkastih spremembah na koži, ki se bodisi luščijo bodisi se pojavi ranica, ki se ne zaceli. Ta lahko malce skeli, srbi, se lušči. Te ranice so ponavadi na soncu izpostavljenih delih telesa, medtem ko črni rak ni samo na teh delih, ampak je velikokrat, na primer pri ženskah, na spodnjih okončinah, pri moških pa kjerkoli,« je še dodal Bartenjev.

V okviru preventivne akcije bodo v nekaterih dermatoloških ambulantah maja opravili tudi brezplačne preventivne preglede pacientov s sumljivimi kožnimi znamenji. FOTO: Jure Eržen