Stopnjevanje carinskih ukrepov močno vpliva na kapitalske trge

Nepričakovana višina uvedenih carin Trumpa je poskrbela za izjemno nihajnost na kapitalskih trgih. Kitajske povračilne carine so še dodatno pripomogle k temu. Pri tem so močno zanihali borzni tečaji po vsem svetu. Kaj točno se je dogajalo in kako je to vplivalo na kapitalske trge?

Na novo obljubljene carine

Predsednik ZDA, Donald Trump, je 2. aprila, ki ga je poimenoval »dan osvoboditve«, napovedal uvedbo splošne desetodstotne carine na vse uvožene izdelke iz vseh držav z začetkom veljavnosti 5. aprila. Za nekatere države je napovedal celo višje carine z začetkom veljavnosti 9. aprila, in sicer 20-odstotne za EU, 24-odstotne za Japonsko in dodatne 34-odstotne za Kitajsko (skupaj 54-odstotne).

S tem se je začelo stopnjevanje carinskih ukrepov med ZDA in Kitajsko – do 7. aprila so ZDA uvedle skupno 104-odstotno carino na uvožene izdelke iz Kitajske, Kitajska pa je 9. aprila odgovorila z uvedbo 84-odstotnih carine na ameriške izdelke. Na ta dan je Donald Trump napovedal 90-dnevni odlog carin za večino trgovskih partnerjev, Kitajski pa je zvišal skupne carine na kar 125 odstotkov.

Vpliv na kapitalske trge

IzbraniDelnskiIndeksiInIndeksVIX Foto Tt Igd

Ob napovedi carin 2. aprila je naslednja dva dneva sledila razprodaja na delniških trgih. Ameriške delnice so se pocenile za –11,4 odstotka*, evropske pa za –11,7 odstotka. IndeksHang Seng, ki je referenčni indeks za azijske trge, se je v teh dveh dneh pocenil za –15,0 odstotka. Hkrati se je indeks VIX, ki prikazuje pričakovano prihodnjo nihajnost na podlagi ameriškega trga (S&P 500), dne 2. aprila povzpel na vrednost 45,3, 8. aprila pa celo presegel vrednost 52. VIX nad vrednostjo 30 nakazuje na precejšnji strah in paniko med vlagatelji, kar zgodovinsko gledano nakazuje na dober čas za dokupovanje delniških naložb.

V obdobju od napovedanih carin do 8. aprila so ameriške delnice utrpele izgube v višini –12,7 odstotka. Najbolj so se pocenile ameriške delnice v energetskem sektorju (–19 odstotkov), najmanj pa v sektorju potrošnih dobrin (–7 odstotkov). Devetega aprila je napoved 90-dnevnega odloga ameriških carin za večino trgovinskih partnerjev spodbudila izjemen skok cen delnic – v enem dnevu so se ameriške delnice podražile za + 8,6 odstotka, kar je največji skok od oktobra leta 2008.

Pogled naprej

Tehtano povprečje carin pri 22,4 odstotka (pred odlogom carin) so najvišje ameriške carine v več kot sto letih. Carine so tudi najpomembnejši vzrok za paniko na trgih, saj povzročajo strah pred recesijo in povečanimi inflacijskimi pritiski. Predstavniki ameriške centralne banke (Fed) so večkrat poudarili, da so pripravljeni ohraniti referenčne obrestne mere na trenutni ravni (v razponu med 4,25 in 4,50 odstotka), da bi zmanjšali tveganje ponovnega porasta inflacijskih pritiskov zaradi napovedanih carin.

Hkrati tudi izključujejo možnost nižanja referenčnih obrestnih mer zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti v ZDA, ki bi jo carine lahko povzročile, četudi se trg dela rahlo omehča in stopnja brezposelnosti nekoliko naraste. S sedanjim 90-dnevnim odlogom uveljavitve carin smo se (za zdaj) izognili najbolj pesimističnemu scenariju – globalni trgovinski vojni. Še vedno pa je kratkoročno zelo težko napovedati, kaj se bo zgodilo. EU se je tudi odločila odložiti uvedbo carin na jeklo in aluminij za 90 dni, saj želijo dati priložnost pogajanjem.

Če se bodo razmere ponovno zaostrile in bodo uvedene visoke ameriške in povračilne carine drugih držav ter bo posledično sledila recesija, lahko pričakujemo nadaljnja močna znižanja vrednosti delnic in visoko nihajnost. Trump je sicer nazadnje vse države, tarče carin, povabil k pogajanjem in od razpleta le-teh je odvisna smer gibanja delniških trgov. Če bodo doseženi zmerno dobri dogovori, imajo delniški trgi potencial za močno rast.

Vir: Bloomberg

* Vse donosnosti so evrih.