V nadaljevanju preberite:

Noč v Thunu je bila res vesela in najbrž tudi prekratka, da bi se lahko vsi celjski nogometni junaki spočili. Celjani ne bodo imeli časa niti za pošteno osvežitev, saj se morajo že v nedeljo soočiti z domačimi tekmeci iz Lendave. Ne smejo si privoščiti novega spodrsljaja, ker jim grozi najmanj eno leto evropskega premora.

Prvoligaška kriza je paradoks hoje po robu, ki jo Celjani in trener Albert Riera nenehno izzivajo z za slovenske razmere sanjsko igro, ki v sozvočju z uspešnimi rezultati pomeni veliko dodano vrednost. Z igro, ki navdihuje in navdušuje hkrati ter boljše igralce dela še boljše. Mnogim, predvsem bolj pragmatičnim, tudi dviguje »pokrove«, ker je za moštvo z ambicijami veliko preveč obrambnih spodrsljajev in res nespretnih posredovanj. Ni jih manjkalo niti v Švici.

Celjani so prvenstveno bitko že izgubili, Evropa visi, a sezoni lahko dodajo še kakšno zvezdico. Ni treba nujno premagati Fiorentino, še več štejejo predstave posameznikov. Kot, na primer, Svita Sešlarja, ki je po nekoliko slabši predstavi v Celju odgovoril v veličastnem slogu. Škoda je le, da 23-letni mladi reprezentant ni v lasti Celjanov.