Aleksander Čeferin dobil svoj prvi štiriletni mandat predsednika Uefe

Rim – V severnem predelu Rima se je začel 43. kongres Evropske nogometne zveze (Uefe), najbogatejše športne organizacije na svetu. Na sporedu je več točk dnevnega reda, najpomembnejša in najbolj odmevna je že končana. Vseh 55 delegatov je namreč zaupalo nov mandat predsednika Aleksandru Čeferinu, ki je 14. septembra 2016 dobil v upravljanje mandat predhodnika Michela Platinija.





Čeferin se je na koncu sporočilnega govora, v katerem je napovedal več ambicioznih projektov (tudi mundial 2030 na evropskih tleh), posebej zahvalil soprogi Barbari in hčerkam Nini, Ani in Neži. »Prav vselej, ko se vrnem domov v prelepo in čudovito Slovenijo, me napolnijo z energijo. Dekleta, hvala vam in hvala tudi vam, dragi prijatelji!«

V Rimu so volili tudi druge funkcionarje Uefe. Novi člani izvršnega odbora Uefe so postali (s števili prejetih glasov): Sandor Csanyi (Madžarska) 49, Luis Rubialles (Španija) 47, Davor Šuker (Hrvaška) 47, Fernando Gomes (Portugalska) 45, Jesper Møller Christensen (Danska) 40, Armand Duka (Albanija) 46, Andrej Pavelko (Ukrajina) 27. Sandor Csanyi je dobil soglasno podporo za Uefin položaj podpredsednika Fife. Neuspešna sta bila kandidata iz Bolgarije in BiH.

Uefa bo prihodnje leto prvič presegla pet milijard evrov ustvarjenih prihodkov. Evropska nogometna družina se je zbrala v razkošnem hotelu Roma Cavalieri nad Vatikanom, na kongresu je navzočih približno 500 gostov. »Dragi delegati na 43. kongresu, dragi prijatelji, dragi gospod Gravina, dobrodošli,« je odprl kongres predsednik Uefe Aleksander Čeferin in nato povabil na govorniški oder Giancarla Giorgettija, državnega sekretarja premiera Maria Montija. Ta je nanizal več pohval na račun Evropske nogometne zveze in izpostavil številne priložnosti in pozitivne zglede, ki jih ponuja nogomet. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Fife Gianni Infantino in prvi mož italijanske zveze (FIGC) Gabriele Gravina.





Čeferina je za drugi mandat na položaju predsednika Uefe 21. avgusta predlagala Nogometna zveza Slovenije (NZS) skupaj s še sedmimi zvezami, podporo pa so mu v nadaljevanju izrekle tudi številne druge zveze. Do uradnega roka za prijave 7. novembra pa ni prispela nobena druga kandidatura za predsedniško mesto. Slovencem se je nato formalno pridružila še osmerica – članice nordijskega bloka Norveška, Švedska, Finska, Danska, Ferski otoki in Islandija ter Italija in Irska –, pozneje je javno podprla Čeferina tudi Avstrija.





Slovence zastopajo v Rimu predsednik NZS Radenko Mijatović, generalni sekretar Martin Koželj, podpredsednika Milan Jarc in Stanko Glažar, s sodniškega seminarja v Turčiji sta prispela Vlado Šajn in David McDowell. V Rimu smo srečali tudi nekdanje vodstvo nogometne zveze – častni predsednik Rudi Zavrl, nekdanji generalni sekretar Dane Jošt in podpredsednik Marko Ilešič so prejeli povabilo Uefe kot (nekdanji) člani njenih strokovnih komisij.

Znan dnevni red 43. kongresa Uefe v Rimu

Čeferin je izpostavil prednostne naloge za drugi mandat: želi dokončati ključne začete projekte, med drugim širitev in prenovo evropskih klubskih tekmovanj ter druge ukrepe za zagotavljanje bolj enakomerne finančne moči klubov in enotnosti evropskega nogometa. Pomembna bosta tudi nadaljnja digitalizacija in vlaganje sredstev v ženski nogomet. Poleg volitev predsednika, ki bodo na sporedu kot 10. točka dnevnega reda, bodo na kongresu v Rimu delegati Uefe opravili še volitve osmih od 16 Uefinih članov izvršnega odbora. Delegati pa bodo potrjevali še letno poročilo za preteklo leto in predstavnike Uefe v svetu Fife. Delegati bodo vsaj neformalno razpravljali tudi o odnosu Uefe in Fife. Čeferin je namenil temu področju tudi del svojega govora: »S tem, ko Fifi iskreno povemo, da nasprotujemo globalni ligi narodov in širitvi klubskega svetovnega prvenstva, ji izkazujemo spoštovanje.«