Uefa s Čeferinom v ključno obdobje svoje zgodovine

Kdo ve, kaj so si mislili Italijani, Francozi in Belgijci, ko so 15. junija 1954 ustanovili Evropsko nogometno zvezo (Union of European Football Associations). Gotovo niso vedeli, da bo dobrih 64 let pozneje prerasla v vplivno organizacijo, ki narekuje ritem tekmecem. Toda pravi izzivi za Uefo šele prihajajo prav v obdobju predsednika Aleksandra Čeferina.

Krovno evropsko nogometno hišo so ustanovili v Baslu, njen sedež je bil sprva Pariz, med letoma 1959 in 1995 pa Bern. Šele Lennart Johansson je prestavil domicil Uefe v Nyon ob Ženevsko jezero. Najbogatejša športna zveza na svetu se sooča s pomembnejšimi izzivi, kot je njen sedež v davčno resda ugodni Švici. Čeferin bo v prihodnjem obdobju sprejel najmanj dve zahtevni misiji.
 

Marca prvi napad Infantina

Prvič, uporabiti bo moral vse svoje znanje in vso spretnost, da bo odbil napad Svetovne nogometne zveze (Fife), ki želi ujeti evropsko hčerko. Fifa si je izposodila idejni projekt za bajne prihodke kar v Nyonu. Razširiti želi svetovno klubsko prvenstvo na 24 ekip – polovico klubov bi prispevala Evropa –, frekvenco turnirja bi iz enega leta znižali na štiriletni ciklus.

Drugi del zgodbe o uspehu, ki jo je razkril Fifin prvak Gianni Infantino, je ustanovitev svetovne lige narodov po vzoru Uefinega tekmovanja, ki je poželo uspeh zadnjo jesen. Fifa bi projekta zavila v paket in zanju iztržila približno dve milijardi dolarjev na leto oziroma 24 milijard za obdobje 2021–2033.



Evropejci so to že zavrnili, čeprav Infantino iz tedna v teden nabira podporo po vsem (preostalem) svetu, najmočneje navijajo zanj Južnoameričani (Conmebol). Infantino bo poskušal uveljaviti svojo zamisel že na marčnem zasedanju sveta Fife v Miamiju, morda bodo sklenili kompromis.

Več tekem v ligi prvakov

Drugič, Čeferin je na današnjem zasedanju izvršnega odbora Uefe podpisal sporazum z združenjem najbogatejših klubov (Eca), ki ga vodi prvi človek Juventusa Andrea Agnelli. Član slavne družine industrialcev spada med Čeferinove nogometne prijatelje. Uefa in Eca sta zagotovila delovanje lige prvakov, kakršno poznamo, do leta 2024. Kaj bo sledilo potem, ve malokdo. »Želimo si več mednarodnih in manj domačih tekem,« nam je v intervjuju pred kratkim zatrdil Agnelli in dodal, da bi raje videl štiri skupine lige prvakov s po osmimi klubi kot osem skupin s po štirimi.



Čeferin je večkrat zatrdil: »Dokler bom predsednik Uefe, ni govora o zaprti ligi prvakov, kakršne poznajo v Severni Ameriki.« Po sklenitvi sporazuma, ki ga je podprl tudi evropski komisar Tibor Navracsics, sta bila zadovoljna.
»Vesel sem, da bomo mi kot krovna evropska zveza in evropski klubi nadaljevali tesno sodelovanje,« je dejal Čeferin, Agnelli pa dodal: »Memorandum postavlja Eco v osrčje Uefinega odločanja, in to tako, kot je primerno glede na prispevek klubov k razvoju nogometa.«
 

Čeferin, Frančišek in Rode

Bogati klubi ustvarijo večino nogometnih prihodkov, s podpisom sporazuma pa si bodo prek Uefe zagotovili več denarja tudi manjši klubi in zveze, kakršni so deležniki pod dežnikom NZS. To bodo predstavljali v Rimu predsednik NZS Radenko Mijatović, generalni sekretar Martin Koželj, podpredsednika Milan Jarc in Stanko Glažar, s sodniškega seminarja v Turčiji bosta prispela Vlado Šajn in David McDowell. V Rimu smo srečali tudi nekdanje vodstvo nogometne zveze – častni predsednik Rudi Zavrl in nekdanji generalni sekretar Dane Jošt sta prejela povabilo Uefe kot (nekdanja) člana njenih strokovnih komisij.

Približno 500 gostov v hotelu Roma Cavalieri bo spremljalo kongres z več točkami. Delegati bodo namreč volili tudi Čeferinove sodelavce – osem članov izvršnega odbora od šestnajstih –, in potrdili finančni načrt. Če je bil pred dvema letoma in pol v luksuznem resortu Grand Resort Lagonissi v bližini Aten pod drobnogledom »neznani Aleksander Čeferin«, bo jutri drugače. Grosupeljčan je namreč postal znan obraz v svetovnem nogometu, njegove reforme in zamisli novih tekmovanj so požele navdušenje tudi po drugih celinah. Čeferin je očitno navdušil tudi papeža Frančiška, ki ga je včeraj povabil na avdienco, srečal pa se je tudi s slovenskim kardinalom Francem Rodetom.