V nadaljevanju preberite:

Ko je Luka Dončić debitiral v dresu slovenske košarkarske reprezentance, je minilo kar 17 tekem na eurobasketu 2017, kvalifikacijah za olimpijske igre 2021 in še štiri v Tokiu, preden je okusil prvi poraz proti Franciji v polfinalu OI. Odtlej do danes je igral še v 19 uradnih dvobojih, s soborci pa klonil sedemkrat, kar je posledica številnih razlogov, kadrovskih in drugačnih. Toda pred današnjo tekmo z Italijo za 7. mesto na svetovnem prvenstvu (10.45) mu grozi, da bo prvič zapustil tekmovanje brez pozitivne rezultatske bere in s štirimi zaporednimi porazi.

Osem porazov proti sedmim tekmecem je izkupiček izbrane vrste v uradnih nastopih v Dončićevi eri. Na seznam se lahko danes vpišejo še naši zahodni sosedi. Zakaj nam moštvena krivulja ne omogoča velikega optimizma? Katerega mita, ki se je stopnjeval v Dončićevem obdobju, bi moralo biti počasi konec? Kateri poudarek z zadnjih treh tekem razkriva globino težav? Stara razvada je železna srajca, zakaj je v slovenskem primeru še posebej izrazita? Zakaj iz reprezentančnega in Dallasovega tabora že dolgo odmeva skoraj identično tarnanje?