Rekordnih 32 reprezentanc s 384 košarkarji se je danes podalo v lov za čim višjo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, na žalost pa je seznam odsotnih zvezdnikov zelo dolg. Američani se sprašujejo, ali lahko tudi z zdesetkano zasedbo nadaljujejo prevlado na največjih tekmovanjih, ljubitelji športa se tudi še vedno čudijo, zakaj na Kitajskem ne bodo videli evropske prvakinje Slovenije in čudežnega Luke Dončića. Vodilni možje mednarodne košarkarske zveze FIBA bi morali pošteno zardevati, a se raje trkajo po prsih.

Poleg najboljšega novinca minule sezone lige NBA Dončića na SP manjka kar nekaj njegovih vzornikov. LeBron James je zadnjič igral za ZDA na olimpijskih igrah 2012, letos pa se je raje posvetil snemanju filma Space Jam 2. Stephen Curry se je po petih zaporednih finalih lige NBA odločil za temeljit poletni počitek. Kevin Durant se je hudo poškodoval med letoš­njim bojem za lovoriko. Junak zadnjega finala Kawhi Leonard se želi po prestopu k LA Clippers pripraviti na nove klubske razmere tako kot Anthony Davis, Russell Westbrook, Paul George in najboljši igralec mundiala 2014 Kyrie Irving. Vabilo so zavrnili tudi prvi strelec minulega prvenstva James Harden in še vrsta drugih.

Od enajstih ameriških košarkarjev, ki so se letos uvrstili v tri najboljše peterke NBA, bo na SP igral le član tretje zasedbe Kemba Walker, zato bosta največja zvezdnika moštva trener Gregg Popovich in njegov pomočnik Steve Kerr. Zgovoren je tudi podatek, da od 50 najučinkovitejših košarkarjev elitne lige na Kitajskem manjka 43 in da imajo zaradi različnih razlogov takšne težave tudi druge reprezentance. Kanadčani so zaman čakali na Andrewa Wigginsa, skupaj pa na celo dvanajsterico adutov iz lige NBA, Avs­tralci na prvega novinca 2018 Bena Simmonsa, Španci na poškodovanega Pauja Gasola, ki pri 39 letih vendarle poudarja, da želi igrati na OI 2020, Sergia Rodrigueza, Sergea Ibako in Nikolo Mirotića, Srbi ne morejo računati na Miloša Teodosića, Rusi na Alekseja Šveda in Timofeja Mozgova, Čehi na Jana Veselyja, Francozi na Thomasa Heurtela in Joffreyja Lauvergna, Dominikanska republika na prvega strelca Minnesote Karl-Anthonyja Townsa in petkratnega udeleženca tekem All-Star Ala Horforda, Portoriko na J. J. Bareo ... Nostalgiki pa bodo razumljivo pogrešali sveže upokojene legende Dirka Nowitzkega, Emanuela Ginobilija in Tonyja Parkerja, ki so bili tudi v zrelih letih srce nemške, argentinske in francoske reprezentance.


 

Mejri se lahko smeji Dončiću

Kljub vsemu je NBA prispevala na SP 56 igralcev v 17 izbranih vrstah, s čimer bo najbolje zastopana liga med vsemi. Največ jih je razumljivo pri ZDA, vseh 12, Srbija in Francija jih imata po pet, Španija, Avstralija in Nemčija po štiri, med naslednjimi pa najdemo tudi države, ki ne veljajo za košarkarske velikane. Nigerija ima denimo tri orožja iz najmočnejšega klubskega prvenstva, eno več kot dolgoletne sile Litva, Grčija in Italija ter – Japonska, ki se je neopaz­no prebila v to druščino. Z »nbajevcem« se lahko pohvali tudi Tunizija. Center Salah Mejri je v Dallasu soigralec in prijatelj Luke Dončića, a kljub 217 cm višine dobiva zelo malo priložnosti za igro. Toda ob vrnitvi v Teksas bo lahko o kitajski avanturi povedal marsikaj zanimivega mlademu Ljubljančanu, ki so ga okoliščine postavile v nemogoč položaj.

FIBA se je namreč pred letošnjim SP domislila, da bi bile kvalifikacije bolj zanimive in donosne, če ne bi imel nihče zagotovljene poti na Kitajsko, niti branilec naslova niti zadnji olimpijski prvak in celinski šampioni. Tako bi popestrila zimske mesece (in še nekaj zaslužila) z reprezentančnimi tekmami sredi klubske sezone, podobno kot to v nogometu počneta FIFA in UEFA. Načrt ima le »majhno« napako: zaradi razdrobljenosti klubskih tekmovanj FIBA nima nikakršnega vpliva na koledarje lige NBA in evrolige, zato najboljši košarkarji niso mogli pomagati svojim reprezentancam na poti do mundiala. Dončić ni odigral niti ene tekme v kvalifikacijah, Goran Dragić je po zmagoslavju na EP 2017 napovedal slovo, povečini pa so bili odsotni tudi drugi istanbulski junaki, Gašper Vidmar, Anthony Randolph, Jaka Blažič, Klemen Prepelič. Če bi lahko igrali za Slovenijo, bi pričakovali mundial ne le z veliko večjim zanimanjem, ampak tudi kot kandidati za kolajno.
 

Počitek in strah pred neuspehom

Tako pa bodo ljubitelji košarke z zadržkom spremljali izide tekem in poročila o finančnem iztržku SP. FIBA namreč že vrsto let zanemarja razvoj panoge in verodostojnost tekmovanj v prid globalne širitve na vseh celinah, kar ji prinaša dodatne možnosti za trženje. Še posebno v Aziji, ki bo gostila tudi OI 2020 v Tokiu in SP 2023 (na Japonskem, Filipinih in v Indoneziji). Dallasov lastnik Mark Cuban se medtem muza: »Saj sem vam rekel že pred petimi leti, da želi FIBA le cuzati denar na račun domoljubja košarkarjev, ki jih plačujejo klubi. Takrat sem predlagal, da bi oblikovali neodvisno svetovno prvenstvo, pa me ni nihče vzel resno.«



Ameriški analitiki menijo, da je novi sistem uvrščanja na SP prispeval lep delež k slabemu odzivu asov. »Če so se pri FIBA odločili, da jih ne potrebujejo v kvalifikacijah, ne vem, zakaj naj bi zdaj žrtvovali poletje za SP. Še posebno ker jih bodo po prestavitvi mundialov na liha leta že prihodnje poletje vabili na olimpijske igre, ki so po košarkarski hierarhiji najpomembnejše tekmovanje. In ko so najboljši izračunali, da dve leti zapored ne bi imeli pravega oddiha, so se odzvale tudi njihove rezerve, denimo Damian Lillard, ki se niso mogle uvrstiti v ameriško moštvo za SP 2010 in 2014 ter OI 2012 in 2016, saj velezvezdniki takrat še niso bili tako izbirčni. Če nas takrat niso potrebovali, ne vem, zakaj naj bi letos skočili ob prvem klicu, si mislijo,« meni Donnovan Bennett.


Državni dres je zavrnil tudi Port­landov branilec C. J. Mc Collum, ki v ospredje vendarle postavlja košarkarske razloge: »Sezone so vse bolj naporne in poleti nujno potrebujemo počitek. Ko se je začel vrteti začarani krog in je bilo vse več odpovedi, pa je med preostalimi kandidati zavladal strah pred neuspehom, ki bi lahko zaznamoval njihove kariere. Tako se raje pripravljamo na novo klubsko sezono, saj so moštva doživela veliko sprememb.«

To drži. Kar četrtina košarkarjev iz lige NBA je letos našla nove delodajalce, med njimi številni asi najvišjega razreda, in zgolj v prvih 24 urah po začetku prestopnega roka so klubi sklenili z njimi za 2,7 milijarde evrov novih pogodb. Na svetovno prvenstvo, na katerem bi lahko ZDA kljub vsemu osvojile zlato kolajno, med vrtoglavim plesom številk ni pomislil prav nihče.