Velemojster Primož Roglič zdaj Froomu diha za ovratnik

Saint-Lary-Soulan – Le 65 kilometrov peklenskega boja v Pirenejih ni razočaralo, za ognjemet na zadnjem vzponu je poskrbel tudi Primož Roglič, ki je z napadi lomil tekmece enga za drugim in se približal stopničkam v Parizu. Etapa je pripadla Nairu Quintani, Thomas pa koraka skupni zmagi naproti.
 
Če so do 17. etape nekateri še očitali Primožu Rogliču, da je premalo agresiven, jim je Zasavec na najtežjem vzponu letošnjega Toura odgovoril na najboljši način. Začetek etape iz štartnih mest po vzoru motociklističnih dirk pričakovano ni spremenil ničesar, tekmovalci so se postavili na svoja mesta v glavnini in do zadnjega vzpona so favoriti za skupni seštevek mirovali, odvijal se je le boj ubežnikov v ospredju.
 
Razlog za previdnost je tičal v dobrih 16 kilometrov dolgem vzponu na  2215 metrov visoki Col de Portet, kjer je bila tudi letošnja točka Henrija Desgrangesa, ki označuje najvišjo točko letošnjega Toura. Tempo je bil silovit od vznožja, za kar je poskrbel Nairo Quintana in se odpeljal v ospredje. Svojo priložnost je videl tudi Primož Roglič, ki je napadel že 15 kilometrov pred ciljem, a je bil Chris Froome takoj na njegovem kolesu. Skupaj sta bežala dobra dva kilometra, nato pa sta prepustila vlaku Skya in izjemnemu Eganu Bernalu, da prevzame narekovanje ritma.
 

Thomas koraka proti skupni zmagi

 
V ospredju se je Nairo Quintana dobro minuto pred skupino okrog rumene majice Gerainta Thomasa vozil etapni zmagi naproti, Chris Froome pa je bil v ozadju v vse večjih težavah. Ob vsakem pospeševanju in spremembi ritma je malo zaostal, a se z zadnjimi močmi vsakič nekako vrnil v igro. Ko je dokončno odpadel, še pred njim je v težave zašel Romain Bardet, je tri kilometre pred ciljem tudi Thomas »pretegnil« svoje noge in pokazal, da je res najmočnejši kolesar na dirki.


 
Nato je sledil napad Toma Dumoulina, a je bil Roglič takoj za njim, nato pa ni prav dolgo čakal na protiudarec. Dober kilometer pred ciljem je že izgledalo, da je Roglič z napadi zlomil tako Frooma kot Dumoulina, a se je Nizozemec vrnil, Britanec pa zaostal. Thomas je nato v zadnjih metrih pospešil in še nekoliko povečal svojo prednost, »Rogla« pa je etapo končal kot četrti in se povsem približal odru za zmagovalce. »Poizkušal sem narediti vse, da pridem do prednosti, zato sem lahko zelo zadovoljen s svojo predstavo, dal sem svojih 110 odstotkov. Težko je napadati na takšnih vzponih, Sky ima zelo močne tekmovalce in ogromno njih, zato nam ostalim ne preostane drugega, kot da poizkušamo, ko v ospredju ostanejo le še najboljši. Tempo je bil močan od štarta, na zadnjem vzponu pa je letelo od vznožja,« je najprej po etapi strnil misli Primož Roglič.
 

Če si v ospredju, možnosti za beg praktično ni

 
Letelo je tudi zaradi njegovega pospeševanja, možnost za etapno zmago je splavala po vodi s pobegom Quintane, a se kapetan Lotta zaveda, da tokrat s Kolumbijcem nista v enakem položaju: »Poizkusil sem že na vznožju, če si v ozadju kot Quintana, potem te spustijo v pobeg, mene pa so takoj nadzorovali. Potrebno je bilo počakati do zaključka, razmišljal sem le o sebi in poizkušal prihraniti nekaj moči še za zadnje dni, saj moram razmišljati tudi o visokem mestu v skupnem seštevku.« V zadnjih kilometrih je šlo vendarle na nož, tam prostora za taktiko ni bilo: »Končal sem etapo z močno akcijo, po pravici povedano sem imel mnogo več moči kot v Alpah, imel sem tudi malo sreče. To je šele moj drugi Tour, moram ostati osredotočen, seveda vsak stremi višje in višje, želim kar najhitreje priti do Pariza, potem pa bomo videli, kaj to pomeni.«


 
Chris Frome je do cilja prišel povsem izmučen in za Rogličem zaostal za 42 sekund. Zaenkrat se Britanec še oklepa mesta na odru za zmagovalce, a mu je Primož že zelo blizu, saj zaostaja le še za 16 sekund. Danes bodo še enkrat svojo priložnost dočakali šprinterji, v petek pa sledi zadnji obračun v gorah z bržkone najtežjo etapo letošnje dirke in kar šestimi klasificiranimi vzponi. Priložnosti za Rogliča, da še pred Parizom pride na zmagovalni oder, bo tako še dovolj, nenazadnje je tudi v kronometru lahko močnejši od Frooma, kar je dokazal lani na svetovnem prvenstvu v Bergnu, kjer je prav štirikratnega nosilca rumene majice premagal v boju za srebrno odličje. Z velikim navdušenjem tako lahko pričakujemo razplet dirke po Franciji, ki bo za slovensko kolesarstvo nedvomno zgodovinska.