Tadej ni slaven kolesar, je globalni športni zvezdnik

Tadej Pogačar in njegova ekipa UAE vladata kolesarskemu svetu. O tem po letošnjem rožnato-rumenem dvojčku ni več dvoma, kot tudi o tem ne, da si 25-letnik s Klanca pri Komendi zasluži vsakega od šestih milijonov evrov, ki jih po pogodbi, ki velja do konca sezone 2027, na leto prejme kot najbolje plačani kolesar na svetu. Kmalu bomo izvedeli, da bo ta pogodba še daljša in donosnejša. Poslovni direktor ekipe Mauro Gianetti nam številk na njej še ni želel razkriti, dal pa je vedeti, da računa na dolg in uspešen zakon s slovenskim zvezdnikom.

Kaj smo v zgodovinskem kontekstu spremljali zadnje tri tedne?

Videli smo Tadeja Pogačarja in kaj vse zmore. Njegovi dosežki so nekaj izjemnega, čeprav od njega to tudi pričakujemo. Slavil je veliko zmago, ob tem pa je imel tudi odlično podporo zelo močne ekipe. Vzdušje v moštvu je bilo vedno pozitivno, tako po Tadejevi zaslugi kot sotekmovalcev. Skupaj so dosegli nekaj velikega, to ni le zmaga na Touru, to je rožnato-rumeni dvojček, ki ga nismo videli več kot četrt stoletja.

Ob tem pa je tako na italijanski kot francoski tritedenski preizkušnji slavil po šest etapnih zmag.

To so res nore številke, dobiti šest etap na Giru in nato to ponoviti na Touru proti tekmecem, kot sta Vingegaard in Evenepoel, je nekaj redko videnega. Bitke na Touru so bile hude, kar temu izjemnemu rezultatu daje še dodatno težo.

Vsi vemo, da je Tadej številka ena na svetu in eden od najboljših kolesarjev vseh časov, pa nas s svojimi podvigi vseeno še vedno preseneča. Tudi vas?

Vsekakor, najbolj pa me preseneča to, da se vedno znova pustim presenetiti Tadeju. Morali bi že biti navajeni njegovih izjemnih potez in zmag, vendar si jih vedno prikolesari na malo drugačen, presenetljiv način. To le potrjuje njegovo kolesarsko veličino.

Vas kdaj zaskrbi, ko na lastno pest napade daleč pred ciljem in postavi vse na kocko?

Vsekakor, vendar je to del Tadejevega bistva, njegove osebnosti, ki jo imajo domala vsi brezpogojno radi. Sprejemamo tudi to, včasih stori napako, vendar je za nas bolje, če se mu to zgodi na kateri drugi dirki, in ne na Touru. To je del paketa, ki ga dobiš, če imaš v ekipi Tadeja Pogačarja.

Koliko takšna predstava, kot smo jo videli v Franciji, povzdigne vrednost kolesarja?

Tadejevo vrednost na trgu smo videli že po Giru. Ni več le slaven kolesar, temveč športnik globalnih razsežnosti. Z rožnato-rumenim dvojčkom se je le še bolj utrdil med šampioni, ki presegajo meje svojih športnih disciplin.

Koliko se ob takšnih zmagah utrjuje zaupanje vaših arabskih sponzorjev v kolesarski projekt?

Naš projekt je dolgoročen, ni osredotočen samo na Tadeja in njegovo dobo. Želimo vlagati v mlade kolesarje in gledati daleč naprej. Za to imamo primeren proračun, nimamo največjega, tega si niti ne želimo, temveč želimo rasti postopoma, kot smo to počeli zadnja leta skupaj s Tadejem.

Sodeč po neuradnih številkah, ki jih objavljajo mediji, imate že z naskokom največji proračun med ekipami svetovne serije. To ne drži?

Ne, pri Svetovni kolesarski zvezi, ki ima prave številke, to dobro vedo. Naš proračun je po višini četrti ali peti v svetovni seriji.

Po zmagi na Giru so v dobro obveščeni Gazzetti dello Sport zapisali, da Tadeja čaka podaljšanje pogodbe do leta 2029 in povišanje letne plače s šest na osem milijonov evrov. Po prevladi na Touru se špekulira o pogodbi, ki naj bi segla v naslednje desetletje in presegla desetmilijonsko številko.

To so špekulacije brez prave osnove. S Tadejem imamo veljavno pogodbo do leta 2027, radi bi z njim sodelovali še dlje, tudi on bi rad po tem nadaljeval kariero pri nas. Vendar ne gre za nekaj, kar bi reševali čez noč ali se o tem odločali takoj po zmagi na Touru, za katero bo Tadej najprej prejel nagrado, kakršno ima zapisano v sedanji pogodbi.

Po vsaki veliki zmagi se govori tudi o višanju Tadejeve prestopne klavzule, lani naj bi znašala sto milijonov evrov, letos se je že govorilo o 180 do 200 milijonih evrov. Gre ta številka nogometnih razsežnosti res tako navzgor?

O tem se nočemo niti pogovarjati, če kdo želi plačati takšen znesek, naj vzame Tadeja. Vendar tu sploh ne gre za milijone, ampak za to, da morata biti v zakonu zadovoljna oba partnerja. Mi smo zadovoljni s Tadejem, on z nami, dokler bo tako, številke na pogodbi niso pomembne.

Do zmage v Franciji je Pogačarju pomagal tudi športni direktor Andrej Hauptman, eden od številnih Slovencev v vaši ekipi. Kako ocenjujete njegovo delo?

Andrej ni pri nas le zato, ker je Tadej v naši ekipi. Andrej je kakovosten športni direktor, ki sem si ga v moštvu zaželel, ker ga poznam še iz časov, ko sva bila kolesarja in sva dirkala skupaj. Vedno je bil odločen, korekten in poln idej, zato je del naše zasedbe. Tu je še Jan Polanc, ki je vso kariero kolesaril pri tej ekipi. Pri nas je odrasel in zdelo se mi je prav, da mu ponudim priložnost, da kakovosti, ki jih je kazal kot tekmovalec, prenese na delo športnega direktorja in nato vodje razvojne ekipe. Izjemno dobro opravlja svoje delo, njegovi fantje so ravno ta konec tedna slavili zmago na dirki po Dolini Aoste.

Kakšne načrte pa imate s preostalimi slovenskimi kolesarji v vaših dresih, Domnom Novakom, ki je Tadeju rezal zrak na poti do zmage na Giru, in Galom Glivarjem ter Anžetom Ravbarjem, ki se kalita v razvojni ekipi UAE Gen Z?

Domen si vsekakor zasluži mesto v naši ekipi, tudi on ni pri nas le zato, ker je Pogačar naš kapetan. Z njim smo že podaljšali pogodbo. Glede Glivarja in Ravbarja pa še ocenjujemo položaj in se še nismo odločili, kako naprej. Odločitev bo bržkone padla v naslednjem mesecu.

Lani so vaši veliki tekmeci iz Visme Lease a Bike dobili vse tri tritedenske dirke, letos vi vodite z 2:0. Najbrž boste merili na zmago tudi na Vuelti, četudi nanjo ne boste poslali Pogačarja?

Naš vodja športnih direktorjev Matxin se bo v prihodnjih dneh ali tednih odločil, s kom gremo na Vuelto. Konkurenca bo močna, a bomo kljub temu startali z mislijo na rdečo majico. V nobenem primeru se zanjo ne bo boril Tadej.

Kaj pa še Pogačar lahko dobi v tem izjemnem letu, v katerem je slavil že 21 zmag?

Najlepši cilj se zdi mavrična majica. Kolesar njegove kakovosti jo mora obleči vsaj enkrat v karieri in zelo zahtevna trasa v Zürichu mu to omogoča.