Stop, stop, stop, končajmo masaker

Množični padec, ki je zaznamoval četrtkovo četrto etapo dirke po Baskiji, odmeva v kolesarski karavani in tudi v širši športni srenji. Direktor dirke Pariz - Roubaix Thierry Gouvenou je prepričan, da so padci posledica prevelikih hitrosti, predsednik francoskega sindikata kolesarjev Pascal Chanteur pa opozarja na kolutne zavore. Direktor enodnevne klasike Pariz - Roubaix je v pogovoru za športni časnik L'Equipe pred nedeljsko dirko povečano hitrost izpostavil kot enega od razlogov za naraščajoče število nesreč na velikih kolesarskih dirkah.

»Stop, stop, stop, končajmo masaker. Začnimo razmišljati o težavah s hitrostjo,« je pozval Gouvenou in dodal: »Dosegli smo ogromen napredek pri aerodinamiki in zaviranju. Vozimo veliko prehitro.« Gouvenou je spregovoril po hudi nesreči na dirki po Baskiji. V množičnem padcu, v katerem je zdravniško pomoč potrebovalo deset kolesarjev, so bili udeleženi tudi trije najbolj izkušeni zmagovalci največjih dirk, Danec Jonas Vingegaard, Belgijec Remco Evenepoel in Slovenec Primož Roglič.

»Vsi smo lahko opazili, da število padcev narašča. Zato se moramo zavedati, da padci niso le posledica proge. Po mojem mnenju, govorim tudi kot nekdanji kolesar, so padci posledica hitrosti,« je opozoril Gouvenou. Ob tem je omenil, da ga je več voznikov v spremljevalnih avtomobilih dirke in na motorjih opozorilo, da se bojijo za lastno varnost, ko lovijo kolesarje med spusti z gorskih prelazov, ko dosegajo hitrosti tudi več kot 100 km/h.

Remco Evenepoel je bil že operiran. FOTO: Thomas Samson/AFP

Gouvenou je za nedeljsko dirko sprejel nekaj previdnostnih ukrepov. Med drugimi je dodal »šikano« pred najtežjim kamnitim odsekom v gozdu Arenberg, da bi zmanjšal hitrosti.

Lobi proizvajalcev koles

Predsednik francoskega sindikata kolesarjev Chanteur pa je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP vse odločevalce v kolesarstvu pozval k pogovoru o varnosti športnikov in sprejetju ukrepov. »Tako ne moremo nadaljevati,« vztraja nekdanji profesionalni kolesar, ki obsoja predvsem uporabo kolutnih zavor, za padce pa posredno krivi tudi lobi proizvajalcev koles.

»Ali moramo počakati, da se zgodi še ena smrt? Da se kolesarju odrežeta obe nogi in izgubi življenje med tekmo, da se ljudje začnejo zavedati? Če je takšno splošno mnenje, ne bomo čakali zelo dolgo, da se bo to zgodilo,« je bil ogorčen.

Za kolesarskega sindikalista glavno težavo predstavljajo kolutne zavore, ki po njegovem mnenju niso ustrezna oprema za cestne dirke. Omogočajo namreč »zasilno, brutalno, instinktivno zaviranje, zaradi katerega takoj naredite napako«.

»Enako velja za prestave. Po klancih navzdol vozijo s hitrostjo 80 km/h. Ko padeš, se ne moreš rešiti.«

Ob vse bolj avantgardni opremi s prstom kaže na proizvajalce koles. »Ko so nameščali kolutne zavore, smo jih prosili, naj zaokrožijo ostre robove koluta. Prišlo je do spora, češ da bi bil strošek evro na kolut in da so prodali deset milijonov kosov. Ampak to ni moj problem, če s tem obvaruješ kolesarja pred tem, da bi mu odrezalo nogo, prst, roko.«

»Na nas je, ali želimo ostati prepuščeni na milost in nemilost industrialcev,« je dejal. »Od njih je odvisno, ali želijo še naprej imeti nesreče na svoji vesti ali celo smrti.«