Štart Franje bi imeli na aveniji Tadeja Pogačarja

Maraton Franja je ena od redkih množičnih športnih prireditev ne le v Sloveniji, temveč v Evropi, ki se ni zaustavila v času pandemije covida-19. A v letih 2020 in 2021 sta bila kolesarska praznika, med katerima je bilo mogoče vrteti pedala, ne pa se družiti, močno okrnjena. Zato pa bo letošnja 41. Franja 11. in 12. junija spet tista prava.

V nedeljo se bo spet najprej dirkalo, nato pa pod prireditvenim šotorom ob Ameriški ulici ob kozarcu piva pretiravalo pri opisovanju velikih kolesarskih podvigov. »Tako je, po dveh sušnih izvedbah se na Franjo vrača podoba iz leta 2019. Izjema je le petkova vožnja na čas, ki je še nismo vrnili v spored, a kot je razkril predsednik organizacijskega odbora Jože Mermal, naj bi Franja v naslednjih letih spet postala tridnevni dogodek,« je na novinarski konferenci v Kristalni palači povedal direktor maratona Gorazd Penko.

Gorazd Penko bo letos že 21. vodil maraton Franja. FOTO: Jože Suhadolnik

Ko bo vožnja na čas, ki je letno privabila okoli 500 udeležencev, spet na sporedu, se bodo prireditelji lahko približali številu udeležencev, ki so ga bila vajeni pred leti. »Številke še niso primerljive s časi pred epidemijo, se pa dvigajo. Lani je bilo na mali in veliki Franji nekaj manj kot 2000 udeležencev, letos jih bo gotovo več,« je nadaljeval Penko, ki se veseli predvsem spet bolj mednarodne udeležbe. »Tujci se vračajo, ko je bil prijavljenih okoli 1700 udeležencev, jih je bilo okoli 20 odstotkov iz tujine, pri tem pa še nismo vpisali udeležencev iz Italije, ki sodelujejo v tekmovanju Alpe-Adria Tour.«

Ko smo že pri številkah, bodo letos nekoliko drugačne na sobotnih prireditvah s štartom na Kongresnem trgu, družinsko-šolskem maratonu in barjanki. »Zaradi del v Črni vasi smo traso družinskega maratona skrajšali za okoli 5 km in bo dolga 21 km, trasa barjanke pa je za 11 km krajša kot običajno, tokrat bo dolga 72 km. Ne bo dolgega odseka makadama, vendar bo trasa vseeno zelo zanimiva. Marsikdo bo odkril kakšno novo cesto, ki je doslej še ni opazil,« je Penko povedal o začasni rešitvi.

Zadnji dve leti so kolesarji na Franji lahko dirkali, niso pa se smeli družiti. FOTO: Blaž Samec

Gameljne so zdaj del trase

Da bo začasen, je kazalo tudi za obvoz, ki ga je lani Franja naredila skozi Gameljne namesto skozi Šmartno, Tacen in Brod, vendar se je Penko odločil drugače, levi zavoj v Povodju, makadamska cesta v Gameljne in »prelaz« na Gameljski cesti bodo odslej stalnica velike in male Franje. »Ko sta lani tam potekali dirka po Sloveniji in maraton Franja, so bili krajani navdušeni nad tem, da so gostili ta dogodka, zelo pozitivni pa so bili tudi odzivi kolesarjev, ki so rade volje pripeko na ravnini po Nemški cesti zamenjali za precej bolj razgiban in senčen odsek skozi Gameljne, čeprav morajo na njem prevoziti tudi kilometer makadama. Če sem si pred 20 leti drznil narediti štart zunaj policijskega okrožja v Tacnu, sem si tokrat drznil upoštevati željo udeležencev po pozitivni spremembi, s katero ne nazadnje z zaporo ceste oviramo precej manj ljudi, kot smo jih na območju Broda, Tacna in Šmartnega,« je spremembo argumentiral Penko, ki bo letos 21. vodil maraton Franja.

V prihodnjih letih bo spet del maratona Franje vožnja na kronometer, v kateri si je Tadej Pogačar leta 2019 prikolesaril naslov slovenskega prvaka. FOTO: Leon Vidic

S tem bo prehitel njenega legendarnega ustanovitelja in nekdanjega prvega moža ljubljanskega Roga Zvoneta Zanoškarja. Obema ni zmanjkalo domislic. Zadnja Penkova je, da bi v bližnji prihodnosti štart in cilj Franje prirejali na aveniji Tadeja Pogačarja: »Je prvi slovenski zmagovalec Toura in naš nekdanji član, ki ga brez Franje bržčas ne bi imeli. Želel sem si, da bi njegov dosežek ovekovečili na kovancih, vendar bi bilo to preveč zapleteno. Zato pa morda naše sponzorje pri BTC Cityju, ki nas podpira že 20 let, in MOL prepričamo, da Ameriško ulico preimenujejo v avenijo Tadeja Pogačarja.«