V nadaljevanju preberite:

»Starejši sem,« je Primož Roglič v pogovoru s slovenskimi novinarji ob koncu višinskih priprav na Tenerifih odgovoril na vprašanje, čemu pripisuje izjemno sproščenost in umirjenost, ki sta mu letos prinesli že odmevni zmagi na dirkah Tirreno–Adriatico in po Kataloniji. Na njiju je deloval, kot da se številne kalvarije, ki so mu odnesle marsikateri uspeh, morda tudi rumeno majico na Touru, nikoli niso zgodile. Vendar so ga tudi trdi pristanki pripeljali do sedanjega trenutka, ko začenja boj za rožnato majico na Giru.

Roglič je svoj nezlomljivi značaj pokazal že, ko je prvič sedel na cestno specialko. Grozljivo strmoglavljenje na letalnici v Planici je bilo leta 2007 začetek konca kariere smučarskega skakalca, leta 2012 se je začel eden od najbolj neverjetnih vzponov na svetovni kolesarski vrh v zgodovini. Kajpak ne brez spustov in padcev. Po zadnjem na lanski Vuelti se je za trenutek zdelo, da je vsega konec, da je usoda premagala trdoživega Zasavca. Le on in njegovi najbližji vedo, kako je pri 33 letih spet dosegel svojevrsten kolesarski zen, ob katerem ga je bilo vedno težko premagati. Tako bo tudi na 106. dirki po Italiji.