Sončni kralj Tadej I. najboljši tudi v zadnji etapi

Štiriindvajsetletnik s Klanca pri Komendi je po samostojnem napadu na prelaz Eze zmago slavil tudi v zadnji etapi v okolici Nice (118,4 km). Tadej Pogačar je ob svojem prvem nastopu na dirki proti soncu slavil tri etapne zmage. Najprej je bil najboljši v četrti in sedmi etapi, ki sta se končali s ciljnim vzponom. Tokrat je v kratki etapi s številnimi klanci tekmece ugnal še bolj zanesljivo in v skupnem seštevku zanesljivo za 53 sekund premagal Francoza Davida Gauduja (Groupama FDJ), Danca Jonasa Vingegaarda (Jumbo Visma) pa je za sabo pustil za 1:39 minute. V etapi je Pogačar slavil s prednostjo 33 sekund pred Vingegaardom in Gaudujem.

Skupaj z nedeljsko končno razvrstitvijo dirke proti soncu je to že Pogačarjevo 55. slavje v karieri. V tej sezoni je že pri številki devet, potem ko je v letu 2022 slavil 16-krat. Slovenski as je dobil že 13 večdnevnih preizkušenj, kar ga med aktivnimi kolesarji pri vsega 24 letih uvršča na četrto mesto za Kolumbijcem Nairom Quintano (20), Britancem Chrisom Froomom (17) in rojakom Primožem Rogličem (16). Kisovčan je na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, kjer bo to nedeljo na sporedu le še zadnja, šprinterska etapa, tik pred novim uspehom na večdnevnih dirkah.

V zelo eksplozivni zadnji etapi na 81. izdaji Pariz–Nica je Pogačarjevo moštvo ves čas nadzorovalo položaj v dirki. Ubežniki, med njimi je bil nekaj časa tudi Slovenec Jan Tratnik (Jumbo Visma), si po klancih v okolici Nice nikoli niso privozili večje prednosti, Pogačar pa je na tako rekoč domačih cestah sprintal tudi na vmesnem cilju. Tam je pobral štiri bonifikacijske sekunde oziroma dve več od najbližjega zasledovalca v skupnem seštevku Gauduja. Emirati tudi na prelaz Eze (6 km/7,6 %) niso dovolili presenečenja. Z močnim ritmom so prvih dveh kilometrih preprečevali napade tekmecev svojega kapetana, ta pa je dobre štiri km pred vrhom najprej pokril napad na dirki četrtouvrščenega Simona Yatesa (Jayco AlUla).

Pogačar: To so bile moje sanje, da mi je to uspelo, pa je neverjetno

Z Britancem so sprva ostali le trije najboljši v skupnem seštevku, po nekaj 100 m pa se je Pogačar odpeljal in si do vrha vzpona privozil okoli 45 sekund naskoka. To je bilo več kot dovolj za relativno položni spust in nekaj kilometrov ravnega terena do ciljne črte.

»Nikoli še nisem dirkal tukaj. V začetku marca sem bil nekajkrat na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Vedel sem, da dobro dirkam v prvih tednih sezone, zato so bile moje sanje dobiti Pariz–Nico. Da mi je to uspelo, je neverjetno,« je organizatorjem po debiju na dirki dejal kolesar s Klanca pri Komendi.

»Pravijo, da je napad najboljša obramba. Te ceste zelo dobro poznam, tu opravim veliko treningov. Poznam tudi svoje noge za zadnji vzpon, zato sem točno vedel, koliko truda lahko vložim, da pridem kar najhitreje do vrha zadnjega vzpona. Danes se mi je matematika obnesla, dobro sem izračunal,« je še dodal Pogačar, ki sicer živi le nekaj kilometrov stran v Monte Carlu.

»Tekmeci so bili tu zares močni, da stojim na vrhu stopničk z Gaudujem in Vingegaardom je poseben občutek, saj sta sijajna kolesarja. Tudi če do konca sezone ne dobim nobene dirke več, ta ne bo slaba,« pa je še o zahtevnosti preizkušnje in sijajnem začetku sezone dejal slovenski as.

V naslednjih tednih ga čaka še nastop na spomeniku Milano–Sanremo (18. marec), nato pa sledijo še belgijske klasike, z vrhuncema na dirki po Flandriji (2. april) in Liege–Bastogne–Liege (23. 4.)