Furlanija - Julijska krajina je kolesarska pokrajina

Cestno kolesarstvo je tam doma, to ve vsak slovenski kolesar tekmovalec. Rekreativci pa tudi že zelo dobro vemo, da je to pravzaprav pokrajina za vse vrste koles.

Z Luko Mezgecem je bil Trst za en dan slovenski

Najbolj priljubljena trasa nas rekreativnih kolesarjev v tej čudoviti pokrajini poteka od Nove Gorice do Gradeža in nazaj. Nekateri pravimo, da je namenjena ljubiteljem panoramskih izletov brez klancev. Torej kolesarjem »kofetarjem«, ki morajo svojo obvezno kolesarsko kavico spiti s pogledom na morje ali vsaj s pogledom prek svojega kolesa na morje. To so malenkosti, ki jih lahko vidiš in občutiš v Furlaniji - Julijski krajini.

Cestni kolesarji (ta priloga je posvečena Giru, torej cestnemu kolesarstvu) smo tudi lovci na neprekolesarjene ceste. Dragi slovenski kolesarji, za trenutek pozabite na hrvaško Istro, Dolomite in Provanso ter Toskano, kolesarite po cestah, ki so blizu naše domovine, a še kako lepe in skoraj prazne. Z zgodovino so tako obdarjene, da se boste zagotovo še vrnili tja, če le niste tiste vrste besni specialkar, ki ne nosi samo čelade, ampak tudi plašnice.

Gradež FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Od Nove Gorice oziroma iz Rožne doline do Gradeža in nazaj je natančno 99 kilometrov. Močno upamo, da boste spotoma našli kje še tisti kilometer, da bo okroglina na števcu z enko in vsaj dvema ničlama. Vemo, kako smo cestni kolesarji, specialkarji, občutljivi za »stotke«. Še pomemben podatek za vse neklančarje; ta trasa vsebuje samo 420 višinskih metrov. Torej je prava za »sprinterje« po fiziologiji telesa, klančarji se boste brez fotoaparata samo dolgočasili.

Iz Rožne doline se gre po Vipavski cesti čez mejo na Cesto Bartolomea Alviana, ki se prelevi v Cesto Guglielma Marconija in ta v Cesto Giuseppeja Mazzinija. Ne boste se izgubili, saj kmalu zapustite urbane ceste. Cesta Duca d'Aosta je dolga, ne morete je zgrešiti. Štandrež ali Sant'Andrea je naselje, ki vam bo všeč, Cesta Antona Gregorčiča pa tudi. Prečkali boste Cervignano del Friuli ali Červinjan po slovensko.

Terzo d'Aquilea ob Terzi vam bo zagotovo všeč, potem sledi dolga ravna cesta Giulia Augusta vse do morja po cesti Mosconi. Do Gradeža boste imeli občutek, da se vozite po mostu. V Gradežu bo vaš števec kazal 50 prekolesarjenih kilometrov. V domovino se boste vrnili skozi Tržič, a ne tisti pod Ljubeljem na Gorenjskem, ampak tisti, ki mu Italijani pravijo Monfalcone. Kolesarili boste po lepi cesti s Slovenijo ob desni rami, čez Mikole in Palkiše, Čukišče, v Mirnu boste spet v Sloveniji in kmalu nato v Rožni dolini.

Palmanova ni le za nakupe

Še dva namiga za kolesarjenje po Furlaniji - Julijski krajini. Palmanovo večina Slovencev pozna kot nakupovalno vas, za nas kolesarje pa je to najlepše mesto daleč naokoli. In ne samo to, Palmanova je eno najbolj skrivnostnih mest na svetu. Zakaj? Ne vemo … ker tega ne ve nihče razen mogoče … Poglejte fotografijo iz zraka in prikimali boste. Kolesarjenje do Palmanove je čudovito, spiti kavo na Piazzi Grande je za kolesarja pač nuja.

Izliv Soče v Jadransko morje je namig za makadamkarje. Videli ga boste v naravnem rezervatu Isola della Cona blizu Tržiča oziroma, kot mu pravijo Italijani, Monfalconeja. V osrednjem delu naravnega parka, dober kilometer stran od ustja reke Soče, je urejena izvrstna krožna učna pot, ki o tej krasoti pove vse.

Palmanova iz zraka FOTO: Promoturismo FVG

Do izliva se lahko odpravimo prav iz Gradeža. Kolesarimo v smeri Isole della Cona, sledimo rečnemu kanalu približno kilometer do prvega križišča, kjer zavijemo desno v smeri table Isola della Cona. Peljemo se po makadamski cesti in pri nasipu zavijemo desno ter nato mimo parkirišča. Prečkamo nasip in zavijemo desno. Nadaljujemo naravnost po makadamski cesti in sledimo reki Soči vse do parkirišča, kjer se cesta konča. Prečkamo nasip in parkiramo na drugi strani pri stavbi, kjer je vhod v park.

Izliv Soče v Jadransko morje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Izliv Soče v Jadransko morje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

FJK se bo kolesarsko razvijala skupaj s Slovenijo

Sicer pa novi slovensko-italijanski strateški projekt Adrioncycletour zahodni Sloveniji prinaša bogatejšo ponudbo storitev na področju kolesarskega turizma, pa tudi novo investicijo v kolesarsko infrastrukturo. Projekt programa Interreg VI-A Italia–Slovenija 2021–2027 sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.

Adrioncycletour promovira kolesarski turizem kot obliko trajnostnega turizma, ki želi prispevati k boljši dostopnosti in večji privlačnosti čezmejnega območja. Glavni cilj projekta je podrobneje določiti kolesarsko povezavo ob obali severnega Jadrana, ki pelje skozi slovensko Istro, Furlanijo - Julijsko krajino in Veneto, ter opredeliti navezave od morja proti notranjosti.

Kolesarska trasa je del širše, jadransko-jonske ideje o vzpostavitvi kolesarske povezave ob Jadranskem in Jonskem morju od juga Italije skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo do Grčije. Čezmejni projekt Adrioncycletour je namreč del istoimenske ideje makroregionalnega projekta jadransko-jonske pobude (EUSAIR).

Finančno najobsežnejše aktivnosti predstavljajo tri investicije v kolesarsko infrastrukturo. Na slovenski strani bo občina Kobarid v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo zgradila odsek daljinske kolesarske poti D7 (Robič–Jelšane) od Kobarida proti mejnemu prehodu Robič. Drugi dve investiciji bosta na italijanski strani.

V Furlaniji - Julijski krajini bodo uredili odsek na Soški kolesarski poti (FVG5) Gorica–Punta Sdobba, ki se navezuje na čezmejno kolesarsko os Gorica–Nova Gorica. V Vzhodnem Venetu pa bodo obnovili kolesarski most pri Maranghettu, ki je del kolesarske poti ob reki Lemene.

Od Portoroža 1922 do Kolovrata 2022

V okviru projekta bo znova vzpostavljenih nekaj v preteklih letih že delujočih prevoznih storitev za kolesarje. V slovenski Istri bosta po enoletnem premoru poleti ponovno vozili ladja med mesti štirih občin in avtobus s prikolico za kolesa med Koprom in Krasom. Posoški razvojni center bo v podporo kolesarskemu turizmu znova vzpostavil avtobusno povezavo med Posočjem in intermodalnim centrom v Čedadu.

Poleg tega bo nadgradil turistični produkt kolesarjenja v kombinaciji z vlakom na bohinjski progi, predvsem v podporo bodoči povezanosti čezmejnih potniških železniških povezav na območju somestja obeh Goric.

Pomen sodelovanja so poudarili tudi govorniki na novinarski konferenci v Kopru. Poročevalka evropske komisije Anna Monika Modzelewska je povedala, da evropska komisija podpira čezmejno sodelovanje, in program Interreg Italija–Slovenija označila kot primer dobre prakse.

Državni sekretar na novem ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc je menil, da je projekt Adrioncycletour pomemben predvsem zato, ker spodbuja kolesarjenje, razvoj turizma ter gradnjo mostov med narodi, obenem pa vzpostavlja skupni gospodarski prostor.

Tudi Furlanija - Julijska krajina se povezuje s sosednjimi deželami pri razvoju trajnostne mobilnosti. Velik poudarek namenja vzpostavljanju varnih kolesarskih povezav med prometnimi vozlišči. Poleg investicije v okviru projekta Adrioncycletour je pristopila k ureditvi kolesarske poti med Lignanom in Benetkami, ki bo financirana s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost, je še povedal direktor Službe za prometno in digitalno infrastrukturo ter trajnostno mobilnost pri vodilni partnerici projekta, deželi Furlaniji - Julijski krajini, Paolo Perucci.