Zdelo se je, kot da Schumiju nič ne more priti do živega

Michael Schumacher ima vse in obenem nič. Kaj mu pomagajo vsi milijoni, ki si jih je pridirkal med blestečo kariero v formuli 1, če pa zaradi tragičnega padca med smučanjem v Méribelu, pri katerem je utrpel hude poškodbe glave, v njih ne more uživati.
Zagotovo nad nemškim šampionom, ki je 3. januarja praznoval okrogli jubilej (50 let), že vse od njegove smučarske nesreče konec leta 2013 bedijo najboljši možni zdravniki, vendar mu očitno tudi oni ne morejo kaj dosti pomagati. Če bi ga namreč znali spet postaviti na noge, bi to prejkone že sporočili javnosti.

»Brez skrbi, lahko ste prepričani, da je Michael v najboljših možnih rokah. Vsi si po najboljših močeh prizadevamo, da bi mu pomagali,« je Schumacherjeva družina prek facebooka pred dnevi sporočila številnim navijačem sedemkratnega svetovnega prvaka v formuli 1.

Kakor mnogi drugi dirkači je tudi Schumi športno pot začel v kartingu, v katerem je že kmalu opozoril na svojo nadarjenost. Da je v njem nekaj več, je z gokartom dokazal najpozneje v sezoni 1987, v kateri se je pri osemnajstih letih ovenčal z naslovom evropskega prvaka. Zatem se je dokazoval v različnih formulah (könig, ford, 3, 3000) in s svojimi predstavami prepričal Willija Webra, da ga je začel finančno podpirati. V zameno je »gospod 10 odstotkov«, kakor so ga tudi klicali, postal Michaelov menedžer, kar se mu je že kmalu bogato obrestovalo.

Mercedes kupil Schumacherju sedež v jordanu

V kraljevskem avtomobilističnem razredu je Schumacher prestal ognjeni krst konec avgusta 1991 kje drugje kot na njegovi najljubši stezi v Spa-Francorchampsu. Toda premierna dirka v formuli 1 se je končala že po nekaj sto metrih, ko je v njegovem jordanu odpovedala sklopka. Zanimivo, da so mu prvi nastop v najhitrejšem cirkusu omogočili vodilni možje pri Mercedesu, ki so Eddieju Jordanu plačali 150.000 dolarjev. Na start naslednje preizkušnje se je dva tedna pozneje v Monzi odpeljal že z benettonom in s petim mestom osvojil prvi točki za svetovno prvenstvo, v katerem je že slabo leto pozneje na veliki nagradi Belgije prvič okusil slast zmage. Zvezda je bila rojena!

Michael se je hitro uveljavil v formuli 1 in poskrbel, da je ta kmalu postala eden najbolj priljubljenih in gledanih športov v Nemčiji. Serijsko je začel prva mesta nizati v sezoni 1994, ki jo je med drugim zaznamovala tudi tragična nesreča legendarnega Brazilca Ayrtona Senne v Imoli. Schumacher je vse do konca prvenstva bíl hudo bitko z Damonom Hillom (Williams), na finalni dirki v Avstraliji pa je po svoji napaki trčil v Angleža in tako preprečil, da bi ga prehitel v točkovanju.

Tako se je v zgodovino vpisal kot prvi nemški svetovni prvak v formuli 1, zaradi trčenja in dveh diskvalifikacij med sezono, ker njegov dirkalnik ni bil v skladu s pravili, pa je prišel tudi na slab glas. V domovini so ga začeli namreč klicati tudi Schummel-Schumi (Goljufivi Schumi). A nemški šampion si zaradi tega ni belil glave. Zdelo se je, kot da mu nič ni moglo priti do živega – ne na dirkališču ne ob njem. Z benettonom je v sezoni 1995 prepričljivo ubranil lovoriko in postal pri 26 letih najmlajši dvakratni svetovni prvak. Posebej navdušujoča je bila njegova predstava v Spa-Francorchampsu, kjer je do zmage pridirkal s 16. startnega položaja!

Ferrari ga je zvabil s pogodbo za 70 milijonov dolarjev

Nič čudnega, da so se zanj hitro ogreli v največjih moštvih, med katerimi so bili najbolj konkretni vodilni možje pri Ferrariju, ki so ga v svoje vrste zvabili z dveletno pogodbo za 70 milijonov dolarjev. Schumacher, ki se je v tistem letu poročil s Corinno Betsch, s katero imata dva otroka – hčerko Gino-Marie in sina Micka, ki gre po očetovih stopinjah (lani je postal evropski prvak v formuli 3) –, je s tem postal najbolje plačani dirkač na svetu. Bogato plačo je upravičil že v prvi sezoni, v kateri je slavil tri zmage; s svojo ekipo iz Maranella je začel »poskočnega vranca« počasi vračati na pota nekdanje slave.

Že v sezoni 1997 je bil vse do konca v igri za naslov prvaka, vendar pa prav na zadnji dirki v Jerezu spet ni mogel iz svoje kože, saj je namerno trčil v velikega tekmeca, Kanadčana Jacquesa Villeneuva (Williams), a je pri tem sam potegnil kratko in odstopil. Naknadno so ga kaznovali še pristojni pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) in mu odvzeli vse točke. Potem ko je leta 1998 lovoriko izgubil po ogorčenem dvoboju s Fincem Miko Häkkinenom (McLaren-Mercedes), je sredi sezone 1999 v Silverstonu doživel najhujšo nesrečo na dirkališču, pri kateri si je zlomil desno nogo, zaradi česar je moral izpustiti šest dirk. Kljub temu so se v moštvu na koncu veselili konstruktorskega naslova, ki je napovedal zlato ero Ferrarija.

Senzacionalno se je vrnil za krmilo »srebrne puščice«

Leta 2000 je Schumi postal še tretjič prvak, prvič z »rdečo boginjo«, s katero je bil nato najboljši tudi v sezonah 2001, 2002, 2003 in 2004. Zatem ga je na vrhu zamenjal Španec Fernando Alonso in Michael je septembra '06 napovedal, da bo končal kariero, po kateri je postal svetovalec v moštvu iz Maranella. Štirikolesni dirkalnik je zamenjal z motociklom, s katerim se je – seveda bolj za konjiček – udeleževal preizkušenj v mednarodnem nemškem prvenstvu (IDM), v katerem je leta 2009 doživel precej grd padec. A na njegovo srečo brez hujših posledic.

Ker očitno le ni mogel brez formule 1, se je leta 2010 senzacionalno vrnil – z mercedesom. »Počutim se kot dvanajstletnik, ki skače od navdušenja,« je tedaj izjavil Schumacher, ki se s »srebrno puščico« ni niti približal svojim uspehom s »poskočnim vrancem«. Na oder za najboljše se je zavihtel le še enkrat – s tretjim mestom na veliki nagradi Španije '12. »To je bila največja zmaga, ki sem jo kdaj dosegel,« se je veselil nemški as, ki je po koncu sezone še drugič in dokončno dirkalno čelado obesil na klin.

Odkar okreva zaradi hudih poškodb glave, ki jih je utrpel pri padcu med smučanjem, se ni več pojavil v javnosti. »Bodite razumevajoči, da tako občutljiva tema, kot je Michaelovo zdravstveno stanje, ostane naša zasebna stvar. To je tudi njegova želja,« so si ob Schumacherjevem 50. rojstnem dnevu zaželeli njegovi najbližji.