Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrajinski rokoborec Žan Belenjuk je svojo imenitno športno pot lani v Tokiu kronal z naslovom olimpijskega prvaka v kategoriji do 87 kilogramov. Tako si je izbojeval še svojo drugo kolajno na največji športni prireditvi, potem ko je pet let pred tem v Riu de Janeiru zablestel s srebrnim odličjem (do 85 kg). Med obema podvigoma pa se je v zgodovino vpisal kot prvi izvoljeni temnopolti poslanec v ukrajinskem državnem zboru.
V pogovoru za finsko medijsko hišo Yle je zanikal obtožbe zloveščih ruskih agresorjev, ki svoj grozljivi napad na Ukrajino opravičujejo tudi s tem, češ da njihove rojake v tej državi ogrožajo nacisti. »Ruske oblasti trdijo, da je Ukrajina polna nacistov. Kot temnopolti poslanec ukrajinskega parlamenta sem živ primer za to, da je to čista laž,« je poudaril Belenjuk in le zmajeval z glavo, ko je beseda nanesla na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je za vojaško akcijo – kakor sam ponavlja – odločil za to, ker želi rusko govoreče državljane rešiti pred ukrajinskimi nacisti.
»Ne bom rekel, da sam nikoli nisem bil deležen kakšnih zmerljivk na račun svoje polti, vendar pa je šlo pri tem za posameznike, ki jih najdeš v sleherni državi. Toda drugače je ukrajinska družba zelo strpna. Ukrajinci lepo sprejemajo tujce, ki prihajajo sem z dobrim namenom, seveda pa povsem drugače gledamo na tiste, ki prihajajo k nam v vojaški opremi in z orožjem, s katerim ubijajo naše državljane,« je pojasnil 31-letni Kijevčan in glede Rusov nadaljeval.
»Počutim se, kot da so ljudje postali zombiji. Rusi verjamejo nerazumljivim lažem, ki niti v najmanjši meri ne opisujejo dejanskega stanja v naši državi. Napad na našo državo opravičujejo z različnimi izgovori, ki so popolnoma iz trte izviti, hkrati pa prikrivajo, da pri nas pobijajo civiliste, uničujejo mesta, povzročajo humanitarno katastrofo in nedolžnim ljudem preprečujejo beg z vojnih območij. Niti v najhujši nočni mori si nisem mogel predstavljati, da je lahko možno kaj takšnega, kar se nam zdaj dogaja,« je dal jasno vedeti Belenjuk, ki je odraščal v težkih razmerah.
Potem ko mu je oče umrl v ruandski državljanski vojni leta 2001, ko je imel torej komaj deset let, sta ga v Kijevu vzgajali mati in babica. Že zgodaj se je navdušil za šport. Sprva je treniral košarko, čez čas pa se je zaljubil v rokoborbo, v kateri je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Ob dveh olimpijskih kolajnah se lahko pohvali tudi z dvema naslovoma svetovnega prvaka in tremi zlatimi lovorikami na evropskih prvenstvih. Leta 2019 je na prošnjo Volodimirja Zelenskega vstopil v stranko Služabnik naroda, v kateri je odgovoren za razvoj ukrajinskega športa.
Vse od grozljivega napada Rusije na Ukrajino je v Kijevu. »Moja družina je zapustila mesto, jaz pa sem želel ostati in skrbeti za športnike, ki so še vedno tukaj. Poskušam biti koristen pri dostavi hrane in blaga na fronto. Menim, da moja prisotnost v Kijevu daje vojakom vero in moč,« je sklenil rokoborski šampion, ki je eden od najbolj priljubljenih športnikov v Ukrajini.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji