Neomejen dostop | že od 9,99€
Tina Šutej je kljub poškodbi na evropskem prvenstvu v atletiki v Münchnu v finalu skoka s palico osvojila bronasto medaljo s 4,75 m in osvojila deveto slovensko medaljo na prvenstvih stare celine. Podelitev bo v četrtek ob 19.08 uri.
Presenetljivo je s finskim rekordom zmagala Wilma Murto za svoje prvo odličje na velikih članskih tekmovanjih, edina je preskočila s 4,80 m. Druga je bila s 4,75 m nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja Grkinja Aikaterini Stefanidi. Slednja je bila na prejšnjih dveh EP zlata.
Triintridesetletna Šutejeva je imela veliko smolo na ogrevanju, porezala si je desno odrivno roko in jo imela vso krvavo. S povito roko je kljub vsemu izjemno nastopila, ter se približala svojemu slovenskemu rekordu na prostem 4,76 m, ki ga je dosegla 11. septembra lani v Ljubljani. Absolutni rekord, 4,80 m, je preskočila 5. marca letos v dvorani v francoskem Rouenu.
»Ves čas sem razmišljala o zlati kolajni, sedaj se veselim bronaste. S podplatom šprintarice sem pred tekmo podrsala po dlani in s konico odprla stranski del dlani. Ni lepo videti, morala bom na šivanje. Peklo me je in bolelo, malo sem bila v šoku, a sem se kar dobro osredotočila na nastop,« je povedala Šutejeva.
»Če bi bila rana le nekaj centimetrov bližje sredini dlani, ne bi mogla skakati in bi morala takoj na urgenco. To mi je svetovala tudi tukajšnja zdravniška ekipa, potem ko mi niso mogli speti rane. A sem to zavrnila in rekla, da moram nastopiti. Rano so oskrbeli in nanjo dali obliže. Tudi med tekmo so mi morali dvakrat ali trikrat pomagati,« je zaupala 33-letna Ljubljančanka in pristavila, da je glede na vse okoliščine na koncu zelo zadovoljna z bronastim odličjem.
Slovenija je na EP pred tem osvojila osem kolajn, zadnjo je Robert Renner z bronom prav tako v skoku s palico osvojil na EP julija 2016 v Amsterdamu. Le dve odličji sta bili zlati. Prvi mesti sta osvojili leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 prav tako v Münchnu Jolanda Čeplak v teku na 800 m.
Srebrni kolajni sta si pritekla Stanko Lorger na 110 m ovire leta 1958 v Stockholmu in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire.
Poleg Rennerja so na tretji stopnički zmagovalnega odra stali še Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja leta 1974 v Rimu, Borut Bilač v skoku v daljino leta 1990 v Splitu ter Matic Osovnikar leta 2006 v Göteborgu v teku na 100 m.
Zlato:
1994 Helsinki: Britta Bilač, višina (2,00 m)
2002 München: Jolanda Čeplak, 800 m (1:57,65)
Srebro:
1958 Stockholm: Stanko Lorger, 110 m ovire (14,01)
1998 Budimpešta: Brigita Bukovec, 100 m ovire (12,65)
Bron:
1974 Rim: Nataša Urbančič Bezjak, kopje (61,66 m)
1990 Split: Borut Bilač, daljina (8,09 m)
2006 Göteborg: Matic Osovnikar, 100 m (10,14)
2016 Amsterdam: Robert Renner, palica (5,50 m)
2022 München; Tina Šutej, palica (4,75 m)
4. mesto:
1954 Bern: Stanko Lorger, 110 m ovire
1969 Atene: Drago Žuntar, 10.000 m
1969 Atene: Nataša Urbančič Bezjak, kopje
1994 Helsinki: Brigita Bukovec, 100 m ovire
2018 Berlin: Martina Ratej, kopje
5. mesto:
2006 Göteborg: Brigita Langerholc Žager, 800 m
2016 Amsterdam: Luka Janežič, 400 m
2018 Berlin: Luka Janežič, 400 m
6. mesto:
1962 Beograd: Roman Lešek, palica
1962 Beograd: Draga Stamejčič Pokovec, peteroboj
1998 Budimpešta: Gregor Cankar, daljina
2010 Barcelona: Snežana Vukmirovič, troskok
2014 Zürich: Primož Kozmus, kladivo
2014 Zürich: Martina Ratej, kopje
2016 Amsterdam: Martina Ratej, kopje
7. mesto:
1962 Beograd: Stanko Lorger, 110 m ovire
1962 Beograd: Franc Červan, 10.000 m
1962 Beograd: Mirko Kolnik, deseteroboj
2006 Göteborg: Primož Kozmus, kladivo
2010 Barcelona: Martina Ratej, kopje
2014 Zürich: Snežana Vukmirovič, troskok
8. mesto:
1950 Bruselj: Nada Kotlušek, krogla
1950 Bruselj: Ivanka Knez, peteroboj
1962 Beograd: Jože Brodnik, deseteroboj
2002 München: Alenka Bikar, 100 in 200 m
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji