Slovenska vlada dojema šport kot vitalen element za razvoj družbe, toda športna družina mora razumeti, da živimo v zahtevnih časih, saj potrebujejo pomoč države vsi pod njenim dežnikom. Tako je mogoče strniti povzetek maratonske seje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v prostorih resornega ministrstva, ki se je je udeležila tudi ministrica Simona Kustec.



Temeljna vira (para)državnega financiranja slovenskega športa sta znana: če odmislimo občinsko financiranje, gre za letna razpisa Fundacije za šport (FŠO) in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Razpis FŠO se krči iz leta v leto – najmočneje zavoljo uvedbe zakona o davku od srečk (ZDavS), ki je slovenski loteriji naredil nekonkurenčni v primerjavi s tujino. »Šport je zgolj na ta način v zadnjih sedmih letih izgubil 18 milijonov evrov,« je zatrdil prvi mož OKS Bogdan Gabrovec. Kakšen je izplen večurne razprave? Kljub različnim izhodiščem »pogajalcev« je bilo zaznati zmeren optimizem in upanje na lepši jutri.

Gabrovec: Vedno nek razlog, le še umrl ni nihče

Ministrica Simona Kustec je obljubila paket sistemskih in dolgoročnih ukrepov za pomoč športu. »Prepričana sem, da bomo po načelih solidarnosti in razumevanja našli rešitve, ki bodo različne podsisteme družbe, tudi šport, peljale v boljšo prihodnost. Šport v vladi dojemamo kot pomemben in vitalen element za razvoj družbe,« je pojasnila Kustečeva, ki velja za zagovornico športa, zato ta od nje pričakuje veliko.



»O tem, kar se je govorilo, se v resnici pogovarjamo že 12 let. Vedno se je našel razlog, da ni prišlo do uresničitve obljub. Prišlo je do nenadnih zamenjav pristojne ministrice ali ministra, predčasnega konca vlade, nastanka nove vlade, le umrl še ni nihče, da bi bil to vzrok za capljanje športa na mestu,« je za STA slikovito opisal položaj športa Gabrovec.

Gabrovec je bil po koncu napornega dneva prav zavoljo preteklih izkušenj zmerno optimističen, s pridržkom je podprl letni program športa (LPŠ) tudi izvršni odbor OKS. Predsedniki nekaterih panožnih zvez, kot so Franjo Bobinac (rokomet), Tomaž Grm (kolesarstvo) in Roman Dobnikar (atletika), so navzoče pozvali, naj čim prej začnejo deliti sredstva iz LPŠ, saj prihajajo neugodni časi za vse panožne zveze. Vladna stran je obljubila, da bodo izvajalci LPŠ pogodbe začeli podpisovati v prvi polovici junija.



Ministrica se zaveda, kaj so ključne (dolgoročne) rešitve, s katerimi je možno okrepiti šport. »Športa nismo prezrli, a upoštevamo realne razmere. Na eni od prihodnjih sej vlade bomo pripravili posebne rešitve samo za šport. Gre za predloge zaradi težav, ki se niso zgodile le zaradi 'koronakrize', ampak obstajajo že dlje. Zato bodo nujne sistemske rešitve pri davčnih olajšavah sponzorjem, pri davku od srečk športne loterije,« je prepričana Simona Kustec.

Takšna pomoč kot v Švici ne pride v poštev

Bo slovenski šport deležen pomoči na podoben način, kot so to storili v nekaterih drugih evropskih državah? Švicarska vlada je denimo pomagala profesionalnim nogometnim in hokejskim ligam s približno 330 milijoni evrov (350 milijonov švicarskih frankov), drugim športom in rekreaciji pa je namenila približno 143 milijonov evrov.

»Ne. Najprej moramo poskrbeti za zagon gospodarstva, 10.000 delovnih mest bo manj v avtomobilski industriji, imamo 91.000 brezposelnih, zelo verjetno jih bo v dveh mesecih med 120.000 do 130.000. V nujni postopek je bil včeraj vložen zakon, ki bo dajal hitre rešitve pri gradnji železnic, cest za tretjo razvojno os ... Na voljo je milijarda evrov, tu bo prišlo do novih zaposlitev,« je pojasnil državni sekretar za šport Marjan Dolinšek.