Na Poljskem številni aduti za kolajne, tudi Jorgić in Savšek

Poljska bo od 21. junija do 2. julija gostila tretje evropske igre, evropsko različico večpanožnih športnih iger. Skupaj bo tekmovalo 7300 športnikov in športnic iz 48 držav. Zaradi vojaškega napada na Ukrajino ne bodo tekmovali športniki iz Rusije in Belorusije. Ravno slednja je sicer gostila drugo izvedbo iger leta 2019.

Osrednje mesto tekmovanj na Poljskem bo Krakov, tekmovanja pa bodo potekala tudi v drugih mestih na jugu države v Malopolski regiji in tudi v sosednjih regijah. V Zakopanah bodo smučarski skoki kot prvi zimski šport na igrah doslej.

Skupaj bodo športniki tekmovali v kar 29 športnih panogah, potegovali pa se bodo za 253 kompletov medalj. Odprtje velikega športnega dogodka bo 21. junija, dan prej se bodo že začela tekmovanja v atletiki v okviru ekipnega evropskega prvenstva.

Na EI 137 slovenskih športnikov, nastopili bodo v 19 športnih panogah

Na igrah bo iz Slovenije nastopilo 137 športnikov v 19 športnih panogah. Najštevilčnejša bo atletska reprezentanca, v kateri je 38 atletinj in atletov, med njimi tudi svetovni prvak v metu diska Kristjan Čeh, ter štiri rezerve. Kajakašev in kanuistov v slalomu na divjih vodah bo 13 na čelu z zlatim kanuistom iz olimpijskih iger v Tokiu Benjaminom Savškom.

Po 11 bo judoistov z nekdanjim evropskim prvakom Adrianom Gombocem, ter prav toliko strelcev z Živo Dvoršak, ter deset smučarskih skakalcev, ki bodo nastopili praktično v najboljših postavah v obeh konkurencah.

Benjamin Savšek je favorit za kolajno. FOTO: Blaž Samec

Atleti se bodo merili na ekipnem EP v Chorzovu in bodo lahko lovili norme za olimpijske igre v Parizu. Za številne panoge bodo tekme na Poljskem štele za EP in tudi za kvalifikacije za olimpijske igre v francoski prestolnici.

Med športi s slovensko udeležbo slednje velja za badminton, boks, judo, kajak kanu v slalomu na divjih vodah, kickboks v obeh disciplinah, gorsko kolesarstvo in BMX, košarko 3x3, tarčno lokostrelstvo, umetnostno plavanje, sabljanje, strelstvo triatlon in namizni tenis, kjer se bo predstavil tudi Darko Jorgić.

»Z veseljem pospremimo na EI tako močno in številčno reprezentanco. Napovedovanja so zelo nehvaležna, ampak ob popolni reprezentanci v atletiki, kjer bo šlo sicer za ekipno tekmovanje, in reprezentanci A v smučarskih skokih je v ekipi še veliko zelo uspešnih posameznikov in posameznic. Mislim, da se bo ekipa nastopila uspešno,« je povedal namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Uroš Mohorič.

Slovenija doslej na EI osvojila 11 kolajn

Slovenija je na EI doslej osvojila 11 kolajn, pet zlatih, dve srebrni in štiri bronaste. Na zadnjih igrah v Minsku je bil končni izkupiček Slovenije štiri zlate in po ena srebrna ter bronasta kolajna. V Bakuju je Slovenija osvojila pet kolajn. Edino zlato je domov prinesel telovadec Sašo Bertoncelj. Preostale kolajne so prispevali judoisti, srebrno Tina Trstenjak, bronasto pa Ana Velenšek, Rok Dragšič in ženska ekipa.

Najuspešnejša država na igrah doslej je Rusija, ki je osvojila 123 kolajn, od tega 64 zlatih. Sledita gostiteljici preteklih iger Belorusija s 33 medaljami in Azerbajdžan s 26, za njima pa sta s po 24 medaljami Ukrajina in Velika Britanija. Gostiteljica tretjih EI je bila soglasno izvoljena na izredni generalni skupščini Evropskega olimpijskega komiteja (EOC) dan po otvoritveni slovesnosti evropskih iger 2019 v Minsku.

Darko Jorgić igra v odlični formi. FOTO: Rémy Gros/ETTU

Organizacijo EI v prvih dveh izvedbah, zlasti drugih v Minsku, je zaznamoval tudi pokojni nekdanji predsednik OKS Janez Kocijančič. Ta je bil od leta 2013 podpredsednik EOC, avgusta 2016 pa je postal vršilec dolžnosti predsednika, saj je prejšnji prvi mož Patrick Hickey odstopil zaradi afere s preprodajo vstopnic za OI. Kocijančič je novembra 2017 Irca s polnim mandatom nasledil na čelu evropskega olimpijskega gibanja.

Evropa pred 2015 edina celina brez svojih večpanožnih športnih iger

Evropa je bila do leta 2015 edina celina brez svojih osrednjih večpanožnih športnih iger. V Bakuju se je to spremenilo. EOC se sicer je šele leta 2012 odločil za uvedbo iger, edini kandidat pa je imel vsega 30 mesecev časa za pripravo prvenca. Azerbajdžan je bil nato po igrah deležen pohval udeležencev.

A je bila tedaj nadaljnja usoda iger še negotova. Nizozemska, ki je bila edini kandidat za drugo izvedbo igre, je še pred prvimi v Azerbajdžanu od kandidature odstopila. Tako je Kocijančiča kmalu čakala težka naloga, da z ekipo najde prireditelja drugih EI. Gostil jih je Minsk in podobno kot štiri leta prej Baku izvedel vrhunsko prireditev v organizacijskem smislu.

Kljub očitkom, da je v Belorusiji pod vodstvom predsednika Aleksandra Lukašenka diktatura in so tam kršene osnovne človekove svoboščine, pa tedaj ni bilo kakšnih napovedi bojkota tekmovanj. Več težav je bilo pred prvimi EI v Bakuju.

Aleksandr Lukašenko je bil pobudnik za organizacijo evropskih iger v Minsku. FOTO: Reuters

Azerbajdžan je namreč pred začetkom tekmovanj v Bakuju ukinil pisarno Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Del evropskih poslancev je zahteval političen bojkot iger, ki ga je predstavila takratna podpredsednica evropskega parlamenta Ulrika Lunacek. V pismu so poslanci pozvali člane Evropske komisije in Evropskega sveta, naj se ne udeležujejo uradnih dogodkov v okviru evropskih iger v Bakuju, dokler Azerbajdžan iz zaporov ne izpusti vseh borcev za človekove pravice, predstavnikov opozicije, novinarjev in drugih političnih zapornikov.

V državi, ki je bila tarča kritik zaradi avtoritativne politike tedanjega predsednika Ilhama Alijeva, so v rekordnem času zgradili olimpijsko infrastrukturo z olimpijsko vasjo. Podobno je bilo štiri leta pozneje za igre v Belorusiji. Obakrat so bila posamezna prizorišča tekmovanj zelo blizu med seboj.

Na Poljskem razpršena prizorišča, velik izziv tako logistika

Na tretjih igrah na Poljskem pa bodo prizorišča precej oddaljena, tudi tri ure in pol vožnje iz Krakova bo do nekaterih. Poljaki so se namreč odločili, da bodo igre pripravili na že obstoječih športnih objektih. Kot je izpostavil vodja slovenske reprezentance Borut Kolarič, bo ravno zaradi tega velik izziv predstavljala logistika na igrah.

Olimpijske panoge bodo potekale v devetih poljskih mestih, odprtje in zaključek pa bosta v Krakovu, ki bo tudi središče dogajanja, tam bo tudi športna vas.