Očetovstvo in težave NTZS ga ne bodo ustavile

Najboljši slovenski namiznoteniški igralec Darko Jorgić niza uspeh za uspehom. Dvakratni zmagi na turnirju 16 najboljših evropskih igralcev, srebru na evropskem prvenstvu in četrtfinalu olimpijskih iger je prejšnji konec tedna dodal še eno prestižno lovoriko – zmago v ligi prvakov. Štiriindvajsetletni Hrastničan je prepričan v nove uspehe. Še naprej misli trdo garati. Pri tem pa ga ne bodo ustavili niti očetovstvo, junija bo prvič postal oče, niti finančne in vodstvene težave Namiznoteniške zveze Slovenije (NTZS).

»Trenutno sem zelo dobre volje. Vsi v klubu smo si zelo želeli osvojiti klubsko ligo prvakov in smo tudi jo. Občutki so fantastični, primerjal bi jih lahko, ko smo s Slovenijo osvojilo bronasto kolajno na evropskem prvenstvu in ko smo se uvrstili na olimpijske igre. Ločim osebne in ekipne lovorike, pravzaprav pa ne vem, katere so mi ljubše,« je zadovoljen Jorgić, ki je za Saarbrücken dobil odločilen dvoboj finala proti Borussii Düsseldorf, nasploh je pokazal dobre predstave.

»V finalu mogoče nisem bil najbolj zaslužen za zmago, a sem svoje prispeval, pokazal sem odlično formo. Enkrat je bolj zaslužen eden, drugič drugi. S tem nimam težav, ni mi težko priznati, da je nekdo boljši. Posebno, če je to moj prijatelj. Patrick Franziska je bil res fantastičen, lahko rečem, da je, čeprav je od mene slabši na kakovostni lestvici, zasluženo kapetan ekipe. Je starejši, dlje časa v klubu in še domačin,« je pohvalil svojega kapetana.

Kitajski skalp

Kot sam pravi, sam in soigralci niso imeli nobenega pritiska, vodstvo kluba jim ni postavljalo nobenega imperativa, večji pritisk so imeli favorizirani Düsseldorfčani. Jorgić je celo igral nekoliko bolan, kar pa ga ni oviralo. »Igral sem z vročino, tudi kašljal sem. A v igri se to ni poznalo, žal pa se je poznalo nato pri proslavi. S soigralci se nisem mogel dolgo veseliti, ko so nam pripravili veliko zabavo. Zaradi nje tudi nisem odšel domov, ampak sem ostal v Nemčiji. Na žalost v postelji, čeprav ni nič hujšega,« meni Jorgić.

Je srebrni z lanskega evropskega prvenstva. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Čeprav bolan, je danes že odpotoval na drugi del azijske turneje, dva turnirja bo igral na Kitajskem in enega na Tajskem. Prvi del, prejšnji mesec, se mu ni najbolj posrečil, na turnirjih v Indiji in Singapurju sicer ni bil slab, a tudi posebnega presežka ni zabeležil. Zaradi tega je na najnovejši kakovostni lestvici izpadel iz najboljše deseterice, trenutno zaseda 11. mesto.

»Lahko sem bil zadovoljen s stabilnostjo. Ne izgubljam več z na papirju slabšimi tekmici, kot se mi je v preteklosti znalo dogajati. A želim si premagovati na papirju boljše od sebe. Z izjemo najboljših Kitajcev sem jih že, želel pa bi to ponavljati. Upam, da dobim tudi kakšen kitajski skalp, zelo lepo bi bilo, da že zdaj na turnirjih pri njih. Vsekakor bodo odmevne zmage potrebne, če so hočem vrniti med najboljšo deseterico na kakovostni lestvici,« je predstavil svojo željo.

Sestanek z novim predsednikom

»Saj v bistvu je na prvi pogled vseeno, ali si deseti ali enajsti na lestvici, a ta lestvica določa razporeditev nosilcev. In če si med najboljših osem na njej, si tudi med osmimi nosilci in lažje prideš do konca turnirja. Zato si želim čim prej spet popraviti uvrstitev,« je dejal igralec, ki je na lestvici že bil na šestem mestu.

Nikoli ni skrival, da si nekoč želi priti na prvo mesto, za kar pa bo moral še bolj trdo delati. Kot sam pravi, je za to pripravljen, zaustaviti ga ne bi smele niti očetovstvo niti finančne težave zveze.

Junija bo postal oče. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

»Pričakujem prvega otroka, a mislim, da se kaj dosti v športnem življenju ne bo spremenilo. Tudi moja žena je bila športnica, vedno me podpira, ve, kaj je potrebno, če hočeš biti v vrhu, zato verjamem, da mi bo s čim prizanesla, spregledala kakšno neopravljeno očetovsko opravilo,« je prepričan Jorgić, ki je svojo ženo spoznal na turnirju, tudi ona je bila namiznoteniška igralka, je nečakinja nekdanjega jugoslovanskega asa Ilije Lupelescuja.

Zaenkrat Hrastničanu do živega ne pridejo niti težave domače zveze, ki nima denarja, da bi njemu in njegovi trenerki Andreji Ojsteršek Urh plačevala poti na turnirje. Denar zalaga iz svojega žepa, nabralo se je že kar nekaj dolga. »V preteklosti so mi bili dolžni tudi že več, a so mi na koncu vse plačali. Pričakujem, da bo tudi tokrat tako, imam zaupanje v novega predsednika Tomaža Kralja. Z njim sva že sodelovala, tako na domačih turnirjih kot pri klubu Krki. Vedno je bil korekten, zato se mi zdi pravi izbira za predsednika. Potem ko je postal predsednik, se še nisva srečala, sva se pa dogovorila, da se bova videla, ko bom malo več časa doma,« ima zaupanje v novo vodstvo.

Ni druge reprezentance

Če pa bi ga v prihodnosti kdo izigral, pa bi se odpovedal reprezentanci. »Za reprezentanco razen na olimpijskih igrah, za katere skrbi Olimpijski komite Slovenije, ne bi več igral. To pa ne pomeni, da sem kdaj pomislil, da bi igral za kakšno drugo reprezentanco. Res je, da imam korenine v Srbiji, da bi lahko dobil dobil srbsko državljanstvo in za Srbijo kdaj tudi igral, a to se zagotovo ne bo zgodilo. Rojen sem v Sloveniji, Slovenija mi je veliko dala, tudi službo policista, zato sem ji hvaležen. Za vedno bom ostal ponosen Slovenec,« ne misli menjati reprezentance.

S slovensko si želi ponoviti olimpijski nastop iz Tokia, čeprav se zaveda, da potem, ko je reprezentančno pot sklenil Bojan Tokić, realnih možnosti, da bi še enkrat nastopili v ekipni konkurenci, ni.

»Po Bojanovem odhodu moramo priznati, da nimamo dobre ekipe. Tu je do neke meje še Deni Kožul, nimamo pa tretjega igralca. Očitno bo nanj potrebno nekaj časa počakati, tako kot je Tokić čakal na naju. Žal tudi Kožulova kariera ni šla po želeni poti, tudi on je v mladinskih kategorijah kazal velik potencial, enak mojemu. Zakaj ga še ni razvil, ne vem. Najbrž so krive poškodbe in to, da v klubu ni dobil veliko priložnosti. Upam pa, da bo še napredoval. Zdajšnji tretji igralec Peter Hribar pa je izredno priden in delaven, a če smo iskreni, možnosti, da bi se prebil blizu evropskega vrha, nima,« je iskren Jorgić.