Kraljica športov spet v Dobnikarjevem objemu

Kakor mnoge skupščine slovenskih panožnih športnih zvez, je tudi tista volilna Atletske zveze Slovenije minila burno, veliko je bilo vroče debate, in kakor je Primož Feguš, predsednik delovnega predsedstva virtualne skupščine, zaradi koronavirusne epidemije videopovezovalne, dejal, tudi medsebojnega obračunavanja. Na koncu je po prvem krogu volitev novi predsednik AZS ostal stari, Roman Dobnikar.

Z videopovezavo je bilo na skupščini 77 delegatov z volilno pravico in njihovih glasov, za predsednika je bilo oddano 75 glasov. Roman Dobnikar jih je v prvem krogu dobil 40, za ponovno ustoličenje jih je bilo potrebnih 39. Na glasovanju, zašlo je že v šesto uro volilne skupščine, je od preostalih treh predsedniških kandidatov Klemen Boštjančič dobil 24 glasov, Peter Kukovica 9, Stojan Nikolić pa 2.



Novi stari predsednik funkcijo nastopa spet 15. januarja 2021 za naslednja štiri leta. Predstavitev štirih kandidatov za predsednika Atletske zveze Slovenije je sicer minila tudi s tehničnimi težavami zvočne narave za zunanje opazovalce skupščine, te so se uredile, so pa med vprašanji delegatov za predsedniške kandidate bili tudi konkretni očitki zdajšnjemu vodstvu, predvsem zaradi premajhnega deleža pokroviteljskih sredstev, Roman Dobnikar je na njih odgovarjal, Feguša pa je v četrti uri ponavljajočih se vprašanj tudi že minevalo potrpljenje.
 

Kot nogometna Šmarna gora

»Pridobili smo 255.000 evrov sponzorskih sredstev, tu bodo še štiri nove pokroviteljske pogodbe. Glede ugotavljanja Toma Šarfa iz KGT Grmade, člana upravnega odbora AZS, da so se sponzorska sredstva prepolovila, da je tudi tudi smernica manjšanje javnih sredstev, lahko odgovorim, da sam ni prispeval denarja za svoj tek na Šmarno goro, mene pa je spraševal, kje ga bom dobil. Glede tega, da ima atletska zveza le 200.000 evrov pokroviteljskega denarja, Košarkarska zveza Slovenije pa 1,4 milijona, in da je kandidat za predsednika Klemen Boštjančič omenil, da jih je potrebno povišati za vsaj štirikrat, pa bi odvrnil, da ne moremo primerjati posamičnega in ekipnega športa,« je dejal Roman Dobnikar.



Glede Šmarne gore se je na trenutke tako zaiskrilo, da je vse spominjalo na tisti znameniti šmarnogorski nogometni spor med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovićem.
 

Dolgovezna skupščina in štetje glasov

Kar precejšen del delegatov je sicer na preveč dolgovezni skupščini tudi pohvalilo zdajšnje delovanje AZS. O dolgoveznosti: tudi volilna komisija je preveč dolgo, dobre tričetrt ure, opravljala svojo nalogo pri pregledovanju prejetega števila glasov, poleg predsednika tudi za člane upravnega odbora, disciplinske komisije in nadzornega odbora. Spomin se je vrnil na maratonsko volilno skupščino Atletske zveze Slovenije decembra leta 2016, ko je Roman Dobnikar v boju za predsedniški stolček premagal Andreja Kociča. Zares mnogo, mnogo predolgo trajajo ta "sejanja" vrha in temeljev slovenske kraljice športov. Vprašanja delegatov za vse štiri kandidate pa so se nekajkrat nagnila tudi k preveliki specifikaciji.



Peter Kukovica, že predsednik Atletske zveze Slovenije v dveh mandatih (2005-2008 in 2009-2012), je na splošno svoje videnje delovanja strnil v besede, skupaj smo najmočnejši; Stojan Nikolić je poudarek dal atletom in atletinjam, strokovnemu kadru, infrastrukturi in poslovni usmerjenosti. Klemen Boštjančič pa povezovalni prvini med AZS, klubi in vsemi atletskimi dejavniki. Kajti slovenski atletski prostor je razdeljen. To se je pokazalo tudi tokrat na volilni skupščini.

Predsednika AZS čaka kar nekaj dela, da bo delovanje panožne zveze kraljice športov nadgradil s slovensko enotnostjo. Po novi maratonski volilni skupščini atletske zveze in vsemu slišanemu na njej, bo to naporno delo, kajti del domače kraljice športov pač misli po svoje ter ima tudi svoje poglede in interese.