Štirje snubci za roko kraljice športov v Sloveniji

V četrtek, 22. t. m., bo, če bodo splošni ukrepi zaradi virusnega položaja vsaj takšni, kot so zdaj, volilna skupščina z nalogo izvolitve predsednika Atletske zveze Slovenije. Nacionalni inštitut za javno zdravje je dovolil shod delegatov, skupščina se lahko izvede v skladu z navodili, ljubljanska Unionska dvorana je dovolj velika, delegati pa bodo tudi imeli dovoljenje, da lahko za to priložnost prestopijo regijske meje.

Kraljica športov ima štiri snubce, to so zdajšnji predsednik AZS Roman Dobnikar, nekdanji Peter Kukovica ter Klemen Boštjančič in Stojan Nikolić. Vsi so predstavili svoje programe, mnenja in poglede, če bi zapisali prav vsako izrečeno besedo, bi bil časopisni sestavek v debelini telefonskega imenika, pa ne Slovenije, temveč Kitajske. Torej, posplošeno in sila skrčeno, kandidati se v predsedniški boj podajajo z naslednjimi programsko-mnenjskimi sklopi.

Roman Dobnikar, menedžer projektnih rešitev v Gen-I: »Pred štirimi leti sem svojo kandidaturo nesebično ponudil vsem deležnikom, saj zveza ni bila v dobrem stanju. Tako organizacijsko kot finančno. Skupaj smo šli v to, da opravimo dva mandata, prvega za rešitev kriznih stvari in sanacijo financ. Te smo uredili, tako da ni več niti enega neplačanega računa. Vsi atleti in atletinje s pogodbami, ki niso majhne, imajo do dneva izplačane vse pogodbe, nagrade, plačane račune, priprave in opremo. Druga stvar je bila organizacijska ureditev, da je pisarna AZS servis klubom po vsej Sloveniji. Zdaj želim z ekipo v naslednjih štirih letih opraviti mandat, naravnan na dvajset programskih točk, pet vsako leto. Ključni poudarki so povečanje proračuna in pokroviteljskih sredstev, tako na nacionalni ravni kot tudi pomoč regijskim klubom. Tem bomo dali več denarja za priprave, reprezentančna oprema se ne bo vračala. Organizirali bi več regijskih tekmovanj. Zelo pomembni so tudi nov pristop do marketinga, tehnološki napredek, nadstandardna zavarovanja in zdravniška pomoč.«

Peter Kukovica, prokurist podjetja Herman in partnerji: »Za kandidaturo sem se odločil, ker me je veliko trenerjev, atletov in atletskih delavcev zaprosilo, naj se še enkrat poskušam zavihteti na predsedniški položaj. Ker da so razmere takšne, da bi bilo treba nadgraditi, povezati delovanje atletske zveze in pridobiti več sredstev. S tem pa zagotoviti, da bodo atleti, kot so tudi v dveh drugih obdobjih, ko sem že bil predsednik, z velikih tekmovanj prinašali kolajne. Želimo izboljšati delovanje zveze, ključna pa sta dvig in podpora klubom, tam trenerji vadijo atlete in klubi si želijo večje podpore AZS. Zdaj je na pogodbah 18 atletov, v boljših časih jih je bilo tudi 86. Z ekipo se bom zelo potrudil, da bomo povečali pokroviteljska sredstva in s tem seveda omogočili, da bo na pogodbah več atletov, kot jih je zdaj. Tudi medijska izpostavljenost atletike bi morala biti na višji ravni, ena od nalog vodstva bo, da jo zagotovimo. Pojavnost atletike je bila v preteklosti veliko večja, mislim, da si zasluži več opaznost v najrazličnejših medijih.«

Klemen Boštjančič, predsednik upravnega odbora Save: »Nekatere stvari v Atletski zvezi Slovenije so v redu, a marsikaj tudi ni, marsikaj je bilo v preteklosti, pred desetimi leti, bistveno boljše, kot je danes. Nekatere stvari so zamrle, potreben je nov pristop. Ključna stvar je, da ljudje stopijo skupaj, predstavljam se z ekipo, s Primožem Kozmusom, Brigito Bukovec, Sašem Apostolovskim. V mojem programu se bodo videli vsi klubi, stvari je treba urediti na regijski ravni, ta je skoraj zamrla. Ne bom se vtikal v stroko, v atletiki je veliko znanja in entuziazma, tudi trenerjev, ki delajo za zelo majhen denar. To ni več dovolj, te ljudi je treba povezati skupaj in programske stvari izvesti, torej, da bomo vse peljati v isto smer. Resnično me namreč žalosti, da je v slovenski atletiki veliko sporov med določenimi ljudmi.«


Stojan Nikolić, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne: »Slišal sem, da je atletska zveza načeloma v tem trenutku dobro organizirana, da potrebuje le malce dodatne podpore oziroma spodbude. Z mojimi izkušnjami in rezultati tudi na drugih področjih lahko k temu doprinesem. Druga težava je regijska razdvojenost med klubi, dejansko pa se vse dogaja v njih. Zveza mora biti podpora klubom, ne le finančno, temveč tudi organizacijsko, kar lahko na koncu da glavni produkt, trenerje in vrhunske atlete. Močnejši ko so klubi, več je vrhunskih trenerjev in tekmovalcev. Slovenija je postala tudi precej nedejavna na mednarodnem področju, po Gregorju Benčini nismo imeli resne figure ne v balkanski, ne v evropski ali svetovni zvezi. V delovanju atletske zveze tudi ni nobenega vrhunskega atleta, kar je žalostno. Atletika ni dovolj prisotna v medijih, v Sloveniji nimamo resnejšega atletskega tekmovanja. Klubom sem obljubil, da bom delal na sistemu, ki bo deloval za njih. Saj pravim, da denar pride, če delaš pozitivne stvari. Finančno je zveza sicer super, proračun je uravnotežen, a zveza mora postaviti sistem.«