Kaj razkriva statistika rekordnega maratona? (VIDEO)

Maraton ni ravno disciplina, kjer zmagovalce od poražencev in rekorderje od nerekorderjev ločijo stotinke. Kljub temu je razlika minute in osemnajstih sekund – razlika med prejšnjim in sedanjim svetovnim rekordom – naravnost osupljiva. Toliko hitrejši je bil včeraj Kenijec Eliud Kipchoge od dosežka rojaka Dennisa Kimetta, ki je rekordno znamko pred štirimi leti postavil prav tako v Berlinu. Zanimivo, Kipchogejev rekord je bil že sedmi zapored v nemški prestolnici.





Kako torej do rezultata 2;01:39?

Prvih pet kilometrov je Kipchoge pretekel v 14 minutah in 24 sekundah. Za primerjavo: letos najhitrejši Slovenec na tej razdalji Jan Kokalj je dosegel rezultat 14:18.

Drugih pet kilometrov je Kipchoge pretekel nekoliko počasneje, ritem mu je padel za 13 sekund oziroma za dobri dve sekundi na kilometer. Desetko je tako »obrnil« v 29:01. Za primerjavo: tudi na tej razdalji je bil letos najhitrejši Slovenec Jan Kokalj, ki je dosegel rezultat 32:11, njegov lanski osebni rekord pa znaša 30:52.

Na polovici proge, torej po pretečenem polmaratonu, je ura Kipchogeju pokazala čas 1;01:06. Za primerjavo: letos najhitrejši Slovenec na tej razdalji Rok Puhar je dosegel rezultat 1;08:13, njegov lanski osebni rekord pa znaša 1;05:47. Slovenski rekord Romana Kejžarja je 1;02:49.

Razlika bi bila še večja, če bi dosežke slovenskih tekačev primerjali z drugo polovico Kenijčevega nastopa. Pretekel jo je v 1;00:33.

Da ne bo pomote: Puhar in Kokalj sta za slovenske razmere zelo dobra dolgoprogaša, Kejžar pa je tako in tako najboljši slovenski maratonec vseh časov. Primerjave služijo izključno temu, da bralec spozna, kako nedosegljivi so Kipchogejevi rezultati za večino evropskih tekačev.

Nedosegljivi so tudi za večino Kenijcev in Etiopijcev. Čeprav je Kipchoge drugo polovico berlinskega maratona pretekel hitreje kot prvo, so mu narekovalci tempa le stežka sledili. Dva sta omagala na okoli 15. kilometru, zadnji je vztrajal do 25.



Naslednji zgovoren podatek o izjemnosti dosežka je povprečna hitrost, s katero je takrat še bodoči svetovni rekorder premagoval kilometer za kilometrom. 20,8 kilometra na uro! V tekaškem jeziku to pomeni, da je v povprečju vsak kilometer pretekel v dveh minutah in 53 sekundah. Vsakih sto metrov je pretekel v 17,3 sekunde, vsak stadionski krog (400 metrov) v 69,2 sekunde.



Včerajšnja preizkušnja ni bila ena tistih, v katerih vsi tekmovalci zapovrstjo rušijo osebne rekorde, kot da je nekaj posebnega v zraku. Prav nasprotno. Za pregovorno hitro traso berlinskega maratona so bili rezultati slabi – drugouvrščeni Amos Kipruto je za zmagovalcem zaostal za skoraj pet minut. Čas nad 2;06 pa ob izjemno zaostreni konkurenci dandanes v maratonu niso nič posebnega, Kipruto je dosegel 18. rezultat sezone …

Na letošnji lestvici najboljših izidov je takoj za Kipchogejem razvrščenih osem Etiopijcev – vsi so tekli med 2;04 in 2;05 in vsi razen enega štejejo od 21 do 27 let, kar je zelo malo za vrhunskega maratonca. Zanimivo bo videti, ali lahko kdo izmed njih v bližnji prihodnosti ogrozi Kipchogejev rekord.