Generalka po notah svetovnega prvaka

Norway Chess je od 2013, istega leta, v katerem je Magnus Carlsen sedel na svetovni šahovski prestol, stalnica v vsakoletnem koledarju najelitnejših šahovskih turnirjev. S tokratno deveto izvedbo so imeli organizatorji podobne težave kot lani, ko zaradi protikoronskih ukrepov mednarodna potovanja niso več tako samoumevna. Namesto običajne desetčlanske zasedbe smo tako ponovno videli zgolj šest nastopajočih, ki so se med seboj pomerili dvokrožno.

Glavna atrakcija je bil obračun med svetovnim prvakom in njegovim letošnjim izzivalcem, Rusom Janom Nepomnjačim. Akterja letošnjega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta se prvič letos pomerila v živo ter hkrati zadnjič pred njunim obračunom v Dubaju, do katerega nas ločita le še dobra dva meseca.

In kakšno sliko trenutnih razmerij je dal turnir v Stavangerju? Po eni strani nismo videli nič pretresljivega. Obe partiji v standardnem tempu med tekmecema za naslov svetovnega prvaka sta se končali z delitvijo točke, obe dodatni partiji v hitropoteznem tempu pa je dobil Carlsen.



Nobena skrivnost ni, da je slednji izjemno močan tudi v hitrejših oblikah šaha, saj je hkrati aktualni svetovni prvak v standardnem, pospešenem in hitropoteznem tempu. Poleg tega si je obrambo naslova v zadnjih dveh dvobojih, proti Sergeju Karjakinu leta 2016 in Fabianu Caruani leta 2018, po izenačenem rednem delu zagotovil prav v podaljških s krajšim časom za razmišljanje. Kot kažejo zadnje partije, bo tudi tokrat v primeru uravnoteženega poteka dvoboja Carlsen lahko samozavestno pričakoval morebitne podaljške.

Še bolj v prid svetovnega prvaka pa govori sam potek turnirja. Format je Carlsenu pisan na kožo, kar je potrdil z zmagoslavjem v obeh predhodnih izvedbah. Tokrat mu v prvem delu ni uspevalo veliko in po nepričakovanem porazu proti Karjakinu se je na polovici turnirja že znašel v velikem zaostanku za vodilnim Madžarom Richardom Rapportom.



Na krizo je odgovoril v šampionskem slogu. S štirimi zaporednimi zmagami v standardnih partijah je izničil zaostanek in po slabšem zaključku Rapporta kljub vsemu ponovno osvojil prvo mesto. Omenjene štiri zmage niso bile dosežene na atraktiven ali enostaven način, pač pa z vztrajnostjo, odločnostjo in vzdržljivostjo, kvalitetami, ki Carlsenu omogočajo, da zmaguje, tudi kadar ni v najboljši formi.

To so vsekakor slabe novice za izzivalca, ki mu je turnir na tekmečevem domačem prizorišču ponudil malo razlogov za optimizem. Večkrat je poudaril, da je rezultat zanj tokrat v drugem planu in da je v ospredju predvsem uigravanje. Kljub temu pa se je pokazalo, da je psihološko (še vedno) šibkejši od Carlsena. Po polovici turnirja je bil točkovno še pred njim, a je nato povsem popustil, zelo slabo je reagiral po porazu v dodatni partiji s Karjakinom in je tudi zaradi tega doživel še dva nepričakovana spodrsljaja ter končal šele na četrtem mestu.

Časa do prvih potez dvoboja je še kar nekaj in rezultati enega turnirja ne morejo prikazati povsem realnega razmerja. A omenjeni trendi vse bolj govorijo v prid svetovnega prvaka, nova turnirska zmaga pa mu bo zagotovo vlila še dodatno samozavest.