Anand še zdaleč ni zadnji produkt šahovske velesile

Indija, domovina šaha, je svojega prvega velemojstra dobila (šele) leta 1988. To je bil seveda legendarni Višvanatan Anand, ki je skoraj trideset let krojil svetovni vrh in v tem času osvojil naslov svetovnega prvaka v vseh oblikah in formatih. Vpliv in zapuščina njegove kariere na razvoj šaha v Indiji je preprosto neizmerljiva. Danes je država nesporna šahovska velesila, četrta na ratinški lestvici držav (za Rusijo, Združenimi državami in Kitajsko) in se od nedavnega ponaša že s svojim 68. velemojstrom.

Poleg Anandove vloge vzornika generacijam, ki so mu sledile, je k razcvetu šaha v Indiji močno pripomogla tamkajšnja krovna šahovska organizacija v sodelovanju s podružnicami v posameznih zveznih državah. Vedno večje število turnirjev pod njihovim okriljem je namreč zagotovilo številčno bazo in hkrati vedno večjo kakovost ter možnost osvajanja višjih naslovov. Novi velemojstri so povečali tudi ponudbo kvalitetnih domačih trenerjev mlajšim generacijam in tovrstni krožni proces se je začel odvijati tako rekoč sam od sebe.

Med najboljšo deseterico dva Indijca

Številni novi indijski velemojstri so še najstniki, najbolj perspektivni so do najvišjega naslova prišli celo v prvi polovici najstniških let. Med najboljšo deseterico mladincev na svetu sta trenutno dva indijska predstavnika, oba najmlajša v tej zasedbi. V prvi deseterici najmlajših velemojstrov v zgodovini šaha najdemo kar štiri Indijce, Gukeš na drugem mestu je samo za dobra dva tedna zgrešil rekord, ki ga že skoraj dvajset let drži Sergej Karjakin.



Pa vendar ima indijska šahovska zgodba o uspehu še nekaj nenapisanih poglavij. Izmed številnih velemojstrov se jih (zaenkrat) v elitni druščini svetovne stoterice nahaja zgolj pet. Najvišje uvrščen je še vedno Anand, ki je pri 52 letih bolj ali manj že zaključil svojo (aktivno) kariero. Obetavni indijski igralci niso stalni člani elitnih turnirjev in zato nimajo priložnosti, da se konstantno preizkušajo proti najmočnejšim tekmecem ter tako vzdržujejo svoj napredek. Na domačih tleh je tovrstnih turnirjev zgolj peščica – stroški njihove izvedbe so visoki, priložnost pa lahko ponudijo zgolj ozkemu krogu igralcev, zato zanje ne vlada veliko interesa.

Na obzorju odlična šahista, stara 16 in 17 let

V času pandemije, ko so se številni šahovski dogodki, tudi tisti najbolj odmevni, preselili na svetovni splet, so indijski šahisti vseeno dobili priložnost, da se preizkusijo na najvišji ravni. Poleg dveh povabljenih igralcev v okviru druge sezone elitne spletne serije, ki je nastala na pobudo Magnusa Carlsena, se je na glavni turnir skozi različne kvalifikacijske turnirje uspelo uvrstiti še trem. Praggnanandhaa, ki bo šele letos dopolnil 16 let, je navdušil na zadnjem spletnem turnirju, kjer se je kot debitant in daleč najmlajši udeleženec odlično boril z najboljšimi igralci na svetu, med drugim remiziral s svetovnim prvakom in v močni konkurenci le za pol točke zaostal za 50-odstotnim izkupičkom.

Mesto v konkurenci junijskega turnirja pa sta si na izjemno zanimivih kvalifikacijah šestnajstih indijskih igralcev, ki so prav tako potekale preko spleta, priigrala Adhiban, uveljavljen 28-letni reprezentant, in 17-letni Arjun Erigaisi. Predvsem uvrstitev slednjega je precej presenetljiva, saj v izjemno močni konkurenci ni veljal za favorita za eno od prvih dveh mest. Med drugim kaže na to, kako številčen je bazen indijskih talentov, katerih prihodnji preboj na najvišjo sceno bi zagotovo pomenil, da bo domovina šaha čez desetletje ali dve postala dominantna svetovna velesila.