V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je s šahistko Lauro Unuk, ki je ponosna, da je ena redkih žensk, ki zastopajo šah, pogovarjala o zmagah in o tem, kako v šahu in življenju nasploh sprejema poraze. Povedala je, da so jo ostre očetove besede spodbudile in motivirale, da je bila vedno boljša, in da v življenju še nikoli ni odigrala enake partije. 

»Ko enkrat tekmuješ, si vedno želiš zmagati, hrepeniš po zmagi,« je kmalu po prejemu drugega najvišjega naziva v intervjuju dejala kolegici Vesni Milek. In kako zmagovalka, kakršna je Laura Unuk, zna v življenju sprejemati poraze?
​
»To je spet odvisno od situacije – tako pri šahu kot v zasebnem življenju.« Če se v šahu znajde v situaciji, ko je dala vse od sebe, ni naredila nobene hude napake in jo je nasprotnik premagal, bo to sprejela – podobno tudi v zasebnem življenju sprejme tisto, na kar ne more vplivati, ker pač pride tako. Če pa naredi hudo napako, čeprav je pred tem igra potekala gladko, takšen poraz sprejme težje oziroma potrebuje čas, da se pogovori sama s sabo in predela napačne poteze. »Ob tovrstnih porazih vedno pride žalost: zafrknila sem, grozno, zakaj?!? Potrebujem vsaj dve uri, da sem sama s sabo in to predelam. Enako reagiram tudi v življenju.«