Drugi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo

Letošnja podelitev bo potekala med 17. in 20. novembrom v Brianconu. Enainšestdesetletni slovenski alpinist Silvo Karo bo nagrajen za svoj življenjski opus, ki sega od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju. V svoji karieri je preplezal več kot 2000 različnih smeri, vključno z več kot 320 prvenstvenimi vzponi.

Z nagrado za življenjsko delo, imenovano po njenem prvem dobitniku Italijanu Walterju Bonattiju, se bo Karo ob Andreju Štremflju pridružil drugim legendam tega športa, med drugim Reinholdu Messnerju, Dougu Scottu, Robertu Paragotu in Kurtu Diembergerju.

Kot so zapisali organizatorji zlatega cepina v obrazložitvi letošnjega izbora, so slovenski alpinisti v 80. letih prejšnjega stoletja očarali alpinistični svet. Od takrat so postali znani po drznih in hitrih vzponih v brezhibni tehniki po zahtevnih terenih. Med njimi je tudi Karo, ki je začel plezati pri 17 letih, z vrhunskim alpinizmom pa se ukvarja od leta 1981. V tem času se je povezal z Janezom Jegličem in starejšim in izkušenejšim Frančkom Knezom, skupaj so sestavljali navezo takoimenovanih treh mušketirjev pri izvedbi številnih vzponov doma in v tujini.

Velike in nevarne stene, kjer komercialnih odprav ne bo še sto let

V pogovoru za Družino februarja letos je Karo kot največje dosežke izpostavil velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija.

»Sledil sem modernim trendom vrhunskega alpinizma, 'light and fast'. Je pa res, da sem se loteval sten gora, ki širši množici niso poznane, ti predvsem poznajo Matterhorn, Mont Blanc, Everest in še kaj malega,« je pojasnil v pogovoru. Povedal je še, da nikoli ni bil na najvišji gori Mount Everestu in ob tem dodal: »Hvala Bogu sem si svoj alpinistični poligon našel v velikih in nevarnih stenah, kjer karavan klientov komercialnih odprav še vsaj prihodnjih sto let ne bo.«

V pogovoru je opomnil na pomen usklajene psihične in fizične priprave na plezanje.

»Da si v alpinizmu suveren, morata biti psihična in fizična pripravljenost čim bolje sinhronizirani, to najlažje dosežeš s samim plezanjem v gorah, tam, kjer ima alpinizem svojo pravo dimenzijo. Zgolj fizični trening je tako, kot bi smučal po travi,« je dejal.

Karo deluje tudi kot fotograf, pisec in snemalec. V Sloveniji se je na njegovo pobudo zgradila prva umetna plezalna stena, ustanovil pa je tudi slovenski Festival gorniškega filma. Za svoje alpinistične podvige je prejel številna priznanja, vključno z Bloudkovo nagrado (1987) in slovensko državno odlikovanje – red za zasluge. Tega je skupaj s Knezom leta 2010 prejel od predsednika republike Danila Türka za dosežke na področju alpinizma in promocijo Slovenije v tujini.