Festivalska mineštra z začimbami z vsega sveta

Dobrih 24 ur gorniških filmov ali povedano v minutah: 1482 v tekmovalnem sporedu, povprečna dolžina filma bo 40 minut. Številke, ki ne povedo veliko. In niti ni potrebe za to, saj pogled na program 14. festivala gorniškega filma, ki se bo začel v ponedeljek, govori sam zase.

Festival bo uradno odprl celovečerec Sladki rekviem, ki skozi oči glavne protagonistke Dolkar z dramatično zgodbo tibetanskih beguncev nastavi ogledalo svetu in družbi. Tudi sicer je družbena odgovornost stalnica na festivalu, a bosta letos po besedah direktorja festivala Silva Kara vendarle v ospredju gorska narava in kultura.

»Če pomislim na letošnje presežke, se razvije naslednja možganska nevihta. Žensko krilo ni samo za k štedilniku – Pakistanke in Bolivijke zamenjajo kuhalnice za cepine, si nataknejo dereze in gredo med oblake okušat slast gora. V goratem delu Irana se skriva nomadska vasica, v kateri se otroška iskrenost veseli prihoda šole, čeprav je le pod polivinilasto streho. Iz budistične vasi visoko v Himalaji angleški uglaševalec klavirjev dobi naročilo za dostavo sto let starega klavirja. In Sanjska dežela – ko imajo drugi dovolj civilizacije in bežijo v divjino. Nevarnost Tibetancev, ki skozi visoke himalajske prelaze iščejo pot v Indijo, ne mine, tudi tam ji ni konca. Da si želijo adrenalina tudi tisti, ki ga 'ne vidijo', pokažeta filma Slepo plezanje in Teža vode. Spomnili bomo tudi na naše himalajske začetke ob arhivskih filmih in zgodbah akterjev prvih odprav v Himalajo.« A se vse skupaj ne bo ustavilo »le« pri filmih, zdi se namreč, da so vsako leto močnejši tudi na predavateljskem področju.

Z več denarja bi prišel še kakšen režiser ali akter

Silvo Karo je povedal, da je od začetka njegova želja, da bi bila tudi predavanja del programa, saj so »v večini primerov bogata in poučna, za obiskovalce pa velikokrat edinstvena priložnost prisluhniti živi pripovedi uglednih festivalskih gostov«. V Ljubljano bo prišel ameriški alpinist Jim Donini, ki je pustil svoj pečat v Karakorumu in Patagoniji, kljub 76 letom pa ne počiva in še vedno pleza prvenstvene smeri.

Slovenske zgodbe bodo delili odločna mlada pohodnica Jera Musič, ki je lani kot prva Slovenka prepešačila Apalaško pešpot, štajerski alpinist Milan Romih, ki bo svojo bogato bero iz navpičnice predstavil ob sveže izdanem romanu Skozi trave oblakov, Tomaž Jakofčič bo ob 20. obletnici vzpona prek severne stene skoraj osemtisočaka Gjačung Kang spregovoril o svojih alpinističnih in življenjskih prelomnicah, David Debeljak pa bo odpeljal poslušalce na zabavne plezalne avanture po svetu.



Direktor festivala seveda dobro pozna svetovno alpinistično sceno, tudi sorodne festivale in ljudi, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo, zato nima težav z znanimi imeni in kako jih privabiti v Slovenijo.

»Če bi imel na voljo več denarja, bi z veseljem povabil še kakšnega režiserja, akterja, da bi z obiskom obogatil festival, saj bi ga bili veseli tudi obiskovalci. Ti radi vidijo glavne junake – letos bi bilo na primer zelo atraktivno, če bi se nam lahko v Ljubljani pridružile čolite, Bolivijke, ki so se iz gospodinj prelevile v alpinistke ter se odpravile na Aconcaguo, ali pa slepi Erik, ki se je brezkompromisno lotil kajakaškega spusta po Velikem kanjonu, ki ga spoznamo v filmu Teža vode. Presunila bi tudi Tibetanka, protagonistka ganljivega filma Sladki rekviem, ki podoživlja bolečo izkušnjo bega v Indijo v otroštvu, in seveda številni drugi.«



Letos je na sporedu šest filmov, ki so daljši od 70 minut. Karo na vprašanje, ali se festival razvija v to smer, pravi: »Ponosni smo, da imamo letos v tekmovalnem programu toliko celovečernih filmov, kot še nikoli do zdaj, kar je pomemben korak tako za festival kot za produkcijo gorniškega filma. Vsekakor si vsako leto prizadevam, da bi imeli čim več 'močnih' filmov, kajti zgodba je tista, ki si jo gledalci zapomnijo, lepe posnetke sčasoma pozabijo. Seveda bomo prikazali tudi kakšen film, ki je malo bliže kategoriji youtuba, a ima drugo bogastvo, na primer duhovitost ali dokumentarno vrednost.« Direktor festivala bi si pred 15. izvedbo festivala želel še več filmskih gostov, sicer pa je izzivov in želja veliko.

Najbolj pritegne dober alpinistični film z nekaj drame

Obiskovalcev festivala je vsako leto več, k čemur pripomore tudi širjenje festivala na več prizorišč po Sloveniji. Dogajanje namreč ni omejeno le na Ljubljano, pač pa vonj po filmu in gorah ponese tudi v Radovljico, Domžale, Celje in Slovensko Bistrico. Povprečje za zadnjih pet let kaže na približno 6500 obiskovalcev na festival, kar v petih letih pomeni okrog 32.500 ljudi. Zanimiv je tudi vpogled v to, kdo so obiskovalci festivala. Ne gre namreč »zgolj« za »resnejše« ljubitelje bodisi gora bodisi z njimi povezanih vrtečih se slik, temveč je vsako leto več laičnega občinstva.

»V zadnjih letih opažamo vse več zanimanja širšega občinstva, ki ga privabijo vsebine o gorski naravi in kulturi. Slovensko občinstvo še vedno najbolj pritegne dober alpinistični film, ki vsebuje nekaj drame, po navadi so to nesreče. Tudi plezalni so lepo sprejeti, sploh če imajo dodano vrednost, tako v smislu tehnične izdelave kot vsebinske, osrednjo vlogo pa še vedno igra zgodba oziroma sporočilo, ki ostane z gledalci še dolgo po koncu festivala,« je povedala Manca Ogrin.



Letos bodo na ogled trije filmi slovenskih ustvarjalcev: Smučanje po ognjenem obroču Mihe Deisingerja in Ivice Kostelića. To je zgodba o štirih prijateljih, ki se podajo na smučarsko pustolovščino daleč v osrčje Islandije. Vzpon slovensko-britanske naveze Aleša Česna, Luke Stražarja in Toma Livingstona na Latok I, vreden zlatega cepina, bomo lahko spremljali v filmu Urške Pribošič. Tu je še Edspedicija, pripoved o 24-urnem podvigu Eduarda Žalarja od podvodnega do zimskega Triglava.

Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija, v kateri bodo režiserka in novinarka Vida Valenčič, filmski ustvarjalec in fotograf Rožle Bregar ter nekdanji predsednik Ameriškega alpinističnega kluba in alpinist Jim Donini.

Silvo Karo je slikovito dejal, da se festivalska mineštra kuha od lanskega septembra. Kaloričnosti, barvitosti in bogastvu sestavin so letos dodali zvrhano žlico začimb, ki so jih v Slovenijo poslali iz dvajsetih držav. Ni se torej treba bati, da bi bili ob takšni enolončnici želodci oziroma bolje rečeno oči na koncu lačne.

---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.