Če bi bile olimpijske igre zdaj, bi bili v velikih težavah

Ljubljana – Norio Ohmagari, direktor oddelka za nadzor in preprečevanje (nalezljivih) bolezni na Japonskem, je pred dnevi prvič pod vprašaj postavil izvedbo poletnih olimpijskih iger v Tokiu. O tem, ali bodo čez slabih pet mesecev (24. julija) s prižigom olimpijskega ognja na Novem nacionalnem štadionu v tokijskem predelu Šinjuku slovesno odprli 16-dnevni športni spektakel, kot je za zdaj (še) predvideno, se bodo glede na širitev koronavirusa odločili v prihodnjih treh tednih.

»Nahajamo se na pomembni točki in križišču v bitki s koronavirusom. Če se število okuženih v naslednjih treh tednih ne bo začelo zmanjševati, bo treba resno razmisliti o tem, ali bomo olimpijske igre izvedli ali ne. To je seveda zahtevna odločitev,« se zaveda Ohmagari, ki se nadeja, da bodo igre kljub vsemu izpeljali po načrtih. »Če nam bo uspelo zajeziti drugi in tretji val okužb, bo to vsekakor dober znak,« je presodil direktor oddelka za nadzor in preprečevanje (nalezljivih) bolezni na Japonskem.
 

Do konca februarja štiri smrtne žrtve

Toda položaj v deželi vzhajajočega sonca ni rožnat. Japonska je namreč po Kitajski in Južni Koreji država z največ potrjenimi primeri obolelih za koronavirusom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so do konca februarja našteli štiri smrtne žrtve in 186 okuženih ljudi. K tem je treba prišteti še 705 potnikov na križarki, ki se v pristanišču Jokohame nahajajo v karanteni.


»V tem trenutku (še) nimamo učinkovite strategije, zato bi imeli velike težave, če bi imeli igre zdaj. Do konca julija pa se lahko seveda položaj bistveno spremeni,« je omenil virolog Hitoši Ošitani, ki je svetoval WHO med pandemijo sarsa 2002/03. Odgovorni so medtem sprejeli že več ukrepov in odpovedali številne (športne) prireditve. V elitni japonski nogometni ligi so do sredine tega meseca odpovedali vse tekme, na nedeljskem maratonu v Tokiu so namesto 38.000 tekačev na štart dovolili le 200 vrhunskim maratoncem, ki so tekli na bolj ali manj praznih ulicah in cestah, potem ko so prireditelji odsvetovali ljudem ogled maratona.
 

Igre so doslej odpovedali petkrat

Seiko Hašimoto, japonska olimpijska ministrica, je razkrila, da obstaja tudi možnost za preložitev iger. V pogodbi Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) sicer piše, da imajo pravico do odpovedi OI, če jih iz takšnih ali drugačnih razlogov letos ne bi spravili pod streho. »To lahko razumemo tudi tako, da bi lahko začetek iger premaknili na poznejši termin,« je dala 55-letna Japonka, nekdanja vrhunska hitrostna drsalka in kolesarka, jasno vedeti, da se odgovorni spogledujejo tudi s preložitvijo OI.

A to še zdaleč ni tako preprosto, kot se morda zdi. »Ne moreš se kar tako odločiti, da boš igre priredil, denimo, oktobra. To bi namreč imetnikom televizijskih pravic povzročilo velike preglavice. Za nameček bi tekmovalni spored trčil z urniki košarke, bejzbola in nogometa,« je opozoril Richard Pound, član MOK.

O tem, da bi odpovedali nošenje olimpijske bakle z vodilom »Upanje sveti našo pot«, ki se bo predvidoma začelo 26. marca v Fukušimi, za zdaj (še) ne razmišljajo. Vendar pa bodo – kot je razkril predsednik prireditvenega odbora Toširo Muto – nekoliko spremenili in skrajšali pot, kar pomeni, da v 121 dneh ne bodo obiskali vseh načrtovanih 47 prefektur in 857 skupnosti.

Olimpijske igre so sicer doslej odpovedali petkrat. Zaradi prve svetovne vojne so padle v vodo poletne OI v Berlinu 1916, zavoljo II. svetovne vojne pa zimske OI v Cortini d'Ampezzo 1940 in Saporu 1944 ter poletne v Tokiu 1940 in Londonu 1944.