Barbara Železnik: Smo butični maraton, ki se vse bolj odpira svetu

Ljubljanski maraton ima »železne« temelje v Barbari Železnik. Direktorica družbe Timing Ljubljana je že vrsto let vodja najbolj znane tekaške prireditve v Sloveniji, z njo pa je povezana skoraj od začetka. Ljubljanski maraton je na nek način njen četrti otrok, pravzaprav prvorojenec ...

Predvidevam, da so dnevi in tedni pred Ljubljanskim maratonom precej pestri za vas na Timingu Ljubljana.

Pestri so predvsem zato, ker smo društvo, ki ne dela samo maratona in teka trojk, ampak imamo še meritve drugih tekmovanj, atletskih, množičnih tekaških prireditev, plavalnih mitingov, kolesarskih. Še tri tedne pred maratonom smo bili za konec tedna na petih lokacijah hkrati.

Tudi avto je treba peljati na servis, ne le na črpalko

Koliko vas je vpetih v projekt tukaj na sedežu družbe na Staničevi?

Tukaj nas je sedem. Ne delamo pa vsi vsega. Štirje smo vse leto prisotni, kar zadeva maraton. Na dan prireditve pa je številka ogromna. Jaz se ravnam po številu sendvičev, ki jih je treba naročiti. Letos jih bomo med 1200 in 1400. Tukaj smo mi kot ožja ekipa, policisti, mestni redarji, prostovoljci ...

Takšne bodo kolajne za tekače. Foto Leon Vidic

Torej velik logistični zalogaj, ki prinaša tudi stres, mar ne?

Jaz tega ne jemljem kot stres, ampak kot izziv. Je pa res velik logistični podvig, da vse poteka tako, kot mora. Zapletov ne pričakujem in upam, da jih ne bo. Želimo kar se da miren vikend za nas, vse tekmovalce in vse Ljubljančane, ki jim povzročamo stres z zaporami cest. Te so pač nujno zlo. Trudimo se, da so zapore kratkotrajne, da voznike spuščamo skozi, kjer se le da. Prioriteta pa mora biti varnost tekačev.

Zdi se mi, da je bilo v preteklosti več hude krvi in jeze. Da so Ljubljančani sprejeli maraton za svojega, da se tudi raje odpravijo spodbujat tekmovalce ob progi.

Prav gotovo, to se kaže tudi pri obiskanosti navijaških con. Lani smo k temu aktivno pristopili. Letos jih predvidevamo sedem, to so Šiška, Dravlje, Vič, Rudnik, Botanični vrt, Moste in Bežigrad. Povezali smo se s četrtnimi skupnostmi, ki nagovarjajo prebivalce, naj pridejo in navijajo. Tukaj apeliramo na izvirnost stanovalcev. Godba na pihala je tudi že stalnica. Podpora je predvsem dobrodošla v drugem delu trase, kjer tečejo samo še maratonci. Ta del je žal še vedno precej bolj prazen kot prvi del. Govorim o trasi Vič, Rudnik, Moste, po Šmartinski mimo Žal in nazaj po Dunajski. Tu tekači najbolj potrebujejo spodbudo.

Kako ustrezen se vam zdi termin? Konec oktobra je lahko sneg ali pa vroče indijansko poletje. Težko je predvideti okoliščine.

Vreme je v zadnjih letih precej spremenljivo, ne moreš računati, kaj boš dobil. Upam, da se je dovolj »zlilo« in da bo nedelja suha. Je pa dobro, če ni preveč toplo. Tudi sama sem tekačica in v vročini veliko bolj trpim kot v hladnem vremenu. Tam okrog 15 stopinj je zame idealno. Naš najboljši tekač Primož Kobe pravi, da je najboljše začeti pri osmih stopinjah. Mogoče je malce nelagodno, ko čakaš na štartu, a ko začneš teči, je super. Torej, upam, da ne bo dežja in da ne bo več kot 15 stopinj. To bi tudi omogočalo dobre čase tekačem.

Posebna priloga Dela o ljubljanskem maratonu

V nedeljo imamo 10 km, polmaraton in maraton, desetka se začne že ob 8. uri, kar zgodaj, mar ne?

Štart desetke je ob 8. uri, polmaraton in maraton ob 9. Vsi štartajo pri Figovcu. Desetko smo premaknili na uro prej. Sprememba morda tekačem ne bo najbolj pogodu, toda lani smo imeli štarte ob 9.00 in 9.20 in je nastala neizmerna gneča na cilju na Kongresnem trgu. Letos imamo še dva tisoč tekačev več in bi bilo neizvedljivo. Desetka bo tako do desetih, ko pridejo prvi polmaratonci, praktično že vsa v cilju. Letos bomo namesto enega imeli dva prehoda čez Slovensko cesto med dvema trgoma, Kongresnim in Trgom republike, kjer so vsi spremljevalni objekti, garderobni šotor, okrepčevalnica.

Koliko bo letos tekačev?

Na 10 km jih je prijavljenih 6148, na 21 km 6238 in na maraton 2881. Skupaj torej 15.267. Na dan prireditve je vedno malenkosten upad, ker nekdo zboli ali pa je vreme slabo. Če se bo število udeležencev z leti še povečevalo, pa bomo morali razmišljati o tem, da bi vsaj 10-kilometrski tek ločili. Po svoje malce zavidam organizatorjem velikih maratonov v tujini, ki imajo samo maraton. Seveda, s 50.000 udeleženci, ampak imajo samo eno traso, samo en tip tekačev in točno lahko načrtujejo vse. Mi pa v bistvu združujemo tri dogodke hkrati.

Barbari Železnik ni nikoli dolgčas v pisarni. Foto Leon Vidic

To je že 28. maraton, ki je imel prvo izvedbo leta 1996. Samo med covidom leta 2020 ga ni bilo. Koliko časa ste vpeti vanj?

Moj prvi je bil četrti maraton, leta 1999. Takrat še nisem bila zraven profesionalno, saj sem službo na Timingu Ljubljana začela s 1. 1. 2000 kot vodja projekta za maraton, do leta 2021 pod vodstvom Gojka Zalokarja, odtlej pa samostojno.

Kako gledate na razvoj Ljubljanskega maratona skozi čas?

V letih do 20. maratona je rastel zelo organsko, ljudje so vse raje tekli in udeležba je bila velika tudi brez vsakršnega dodatnega truda. Po letu 2015 pa je začelo padati, ni bilo dovolj zgolj nagovarjati ljudi, ampak je bilo treba narediti še kaj več. Po koroni se je zgodil prelom, leta 2021 smo imeli le dobrih 4400 tekačev. Covid je naredil tudi spremembo v razmišljanju. Zdaj se moramo zelo truditi, da prepričamo tekače. V letih po pandemiji dosegamo najvišje število tujcev. Pogledali smo malo ven iz Slovenije. Velik trg imamo že od prej na Hrvaškem in v Srbiji, od tam pride okrog 2000 tekačev, vse ostale pa nagovorimo v drugih državah. Bili smo na sejmih v Parizu, Pragi in Milanu. Skupaj je prijavljenih 5092 tujih tekačev iz 86 držav. To je približno tretjina vseh. Za drugo leto imamo že napovedano skupino 150 Islandcev. V Slovenski turistični organizaciji in Turizmu Ljubljana so navdušeni nad temi številkami.

Kako se zgledujete po maratonih v tujini?

Gledamo, opazujemo, kopiramo, kar se da. Nočem izpasti samovšečno, ampak veliko dobrih stvari imamo tudi mi. Ne nazadnje imamo zlati znak Svetovne atletike, ki te zavezuje k določenim standardom. Tudi sami si zastavljamo visoka merila in želimo, da smo najboljši v nekaterih stvareh. Smo butični maraton v primerjavi z največjimi. Želja nekaterih je, da bi bili veliki, da bi bili kot Berlin, ki je imel skoraj 60.000 maratoncev, ampak pri tem se moramo vprašati, ali imamo infrastrukturo za to. Ali bi prišlo dovolj maratoncev, da bi s prijavninami pokrili stroške izvedbe?

Udeležba na letošnjem Ljubljanskem maratonu bo spet rekordna

Ali bo letošnji maraton prinesel vsaj pozitivno ničlo ali morda kaj dobička? Kakšen je proračun?

Proračun je milijon in pol evrov. Dobička prav gotovo ne bo. Vse te številke lahko zložimo v eno tabelo, ki pa nima tiste zadnje spremenljivke, to pa so vabljeni maratonci. Nekatere nagrade zanje so fiksne, druge vezane na bonuse in maluse. Mi smo letos vabili moške za čas približno 2:06 in za ženske 2:21. Nikdar pa ne moreš vedeti, kako hitro bodo tekli. Če se nekomu »utrga« in teče 2:04:58, kar je rekord našega maratona, bi bil kar velik finančni zalogaj. Skratka, veseli smo vsakega vrhunskega rezultata, malo manj stroška, ki ga prinese s seboj.

Z Ljubljanskim maratonom je že 25 let. Foto Leon Vidic

Koliko športnikom ste plačali, da pridejo?

Zlati znak te zavezuje, da moraš imeti vsaj štiri moške in štiri ženske, ki imajo zlati znak. Zraven imajo tudi »zajce«, narekovalce tempa. Skupaj imamo 17 vabljenih tujih tekačev, profesionalcev. Poleg tega smo prijavnino plačali več kot 40 najboljšim slovenskim tekačem in tekačicam. S Primožem Kobetom pa je posebna zgodba. Letos želi doseči najboljši čas slovenskega maratonca na našem maratonu. Rekord drži Roman Kejžar iz leta 1998, čas je 2:18:22. Primož želi teči celo pod 2:15:00, kar mu je letos že uspelo v Bostonu. Šli smo mu na roko in mu omogočili nastop »zajca«, s katerim trenira tudi v Keniji. Absolutni slovenski rekord Kejžarja 2:11:50 iz leta 2000 pa verjetno še kar nekaj časa ne bo dosegljiv. Imamo oba lanska zmagovalca, Edmonda Kipngeticha iz Kenije in Zinash Gerado Senbeta iz Etiopije, ki je lani postavila rekord 2:21:05 in morda ga lahko še popravi.

Kakšen je starostni razpon med tekači?

Šestnajst let je star najmlajši tekač, 90 jih je dopolnila Kazimira Lužnik, ki želi izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov za tekačice nad 90 let.

Kolikšen je odstotek žensk?

9009 moških, 6258 žensk. Torej skoraj 41 odstotkov žensk, ki so v večini na 10 km.

Vrača se darilo, tekaška majica ...

Res je. Spet imamo sponzorja, ki bo tekmovalcem razdelil majice v trajen spomin.

Kakšna je prihodnost Ljubljanskega maratona? Kakšni revolucionarni načrti?

Glavni načrt je, da se maraton razvija, da se povečuje število prijavljenih. Ne samo v nedeljo, ampak tudi v soboto na Lumpi teku in šolskih tekih. Mladi tekači so namreč naša prihodnost. Prihodnje leto smo v sklopu maratona dobili tudi evropsko prvenstvo za študente na vseh treh razdaljah. Želja je pomladitev tekačev, letos je starostna meja padla na 39 let, 29 odstotkov jih je starih do vključno 30 let. Kmalu bomo praznovali 30. obletnico, takrat bomo še nekaj dodali. Cilj je še povečati število tujcev, ker slovenski bazen je takšen, kakršen je, omejen. Mednarodni maratonski turizem pa je v razmahu.

Kako sodelujete z Mestno občino Ljubljana, ki je soorganizator? Župan Zoran Janković pride?

Sodelovanje je dobro, župan pride vsako leto in kar dolgo vztraja, se druži s tekači. Imamo podporo vseh mestnih služb.

Bivši predsednik republike Borut Pahor tudi še vztraja?

Tudi on pride vsako leto, se prijavi, plača in teče. Tudi ko je bil predsednik, ni bilo okrog njega nobenega cirkusa. Imel je varovanje, ampak skoraj neopazno.

Kako je z dopingom?

Testiranja izvaja Sloado, ki deluje povsem samostojno. Mi nimamo nič s tem, razen da moramo zaradi zlatega znaka naročiti določeno število testov in agenciji omogočiti prostor. Veseli smo, da doslej še nismo imeli pozitivnega primera.

Koliko bo okrepčevalnic ob trasi?

Osem in še šest dodatnih vodnih postaj, kot velevajo pravila. Potem je še v cilju na Trgu republike večja okrepčevalnica. Lani je bilo toplo vreme in nam je primanjkovalo vode. Zmanjkalo je ni, primanjkovalo pač. To se nam ne sme ponoviti, zato imamo letos dodatni pitnik iz hidranta z vodo v neomejenih količinah tako pri Kazini na Kongresnem trgu kot na Trgu republike. Kot lani bomo tudi letos po koncu izvedli med tekači anketo in videli, kje je prostor za izboljšave.

Kdaj so znani rezultati?

Tukaj moramo ločiti bruto in neto čas. Ko pridejo tekači v cilj, dobijo takoj obvestilo o času, ampak to je bruto čas od poka pištole do prihoda v cilj. Kdor je postavljen zadaj, bo dejansko začel teči 10 minut kasneje. Lani je štart trajal kar 13 minut. Zato bo vsak dobil tudi obvestilo o neto času. Nagrade, ki jih podelimo po kategorijah na 21 in 42 km, zagotovo razglasimo po neto času, ker je prav, da če je nekdo stal zadaj in še vedno hitro tekel, da vsaj v svoji starostni kategoriji dobi nagrado. Na naši spletni strani so rezultati vidni že med tekmovanjem, ampak včasih se zgodi, da čip, ki je pripet za številko, iz določenega razloga ne deluje. Dogaja se, da tekači, ki zamujajo na štart, skočijo kar prek ograje in ne gredo čez preprogo in zato nimajo štartnega časa. V teh primerih jih tudi poiščemo s kamero, da dobimo pravi čas. Kakih 14 dni po maratonu imamo potem dokončne uradne rezultate in takrat tekače pozovemo, naj pridejo po nagrade.

Kako pravočasno in brez stresa na štart?

Delovala bodo P+R parkirišča, mestni avtobusi bodo vozili na tekmovališče iz Stožic, Dolgega mosta in Barja. Parkiranje je brezplačno.

Kako se čim prej regenerirati po prihodu v cilj?

Najprej dobijo vsi medaljo, na vodni postaji pa vodo. Drugače pa bodo vsa okrepčila na Trgu republike, kjer bodo banane, mandarine, juha, čaj, energetski napitki, čokolada, sladkor, sol, piškoti za prvo silo. Večina teh stvari je tudi na vseh okrepčevalnih postajah ob trasi, kjer bodo tudi geli.

Kako trajnostni je Ljubljanski maraton? Kakšen je ogljični odtis?

Nimamo tega podatka, a trajnost nam je zelo pomembna. Najprej se trudimo, da ljudje pridejo z javnim prevozom in ne parkirajo v centru. Ljubljančane nagovarjamo, naj pridejo s kolesom. Vodo imamo iz hidrantov in ne v plastenkah. Plastiko imamo zgolj v cilju, vse ostalo je v papirnatih, biorazgradljivih kozarčkih. Imeli bomo zeleno stražo s prostovoljci, ki bodo pobirali in ločevali odpadke. Obleke, odvržene ali pozabljene na štartu, hranimo še nekaj časa, potem gredo v predelavo ali za humanitarne namene. Za konec gre Snaga po celotni trasi in še dodatno počisti vse. Vse z namenom ohraniti Ljubljanski maraton prijazen za okolje.