V nadaljevanju preberite:

V Palestini se je končal sveti mesec, mesec obiranja oliv. Pri kmetovalcu, novinarju in političnem aktivistu Faridu Tamalahu so obrali olive s približno tisoč dreves in pridelali tri tone oljčnega olja. O kmetovanju v okupirani Palestini je spregovoril v družinski hiši v vasi Kira približno na pol poti med Ramalo in Nablusom.

Kot novinar je za več svetovnih medijev poročal o dogajanju med drugo palestinsko intifado (vstajo), je tudi aktivist za svobodno Palestino, predvsem pa je že vse življenje kmetovalec. Z družino živi v Ramali, toda pogosto se vrača v domačo hišo v vasi Kiri, približno 50 kilometrov severno od Ramale, nekje na pol poti do Nablusa. V vasi sta ostala dva njegova brata in skupaj s širšo družino obdelujejo zemljo, kjer rastejo oljke, fige, mandlji …

Pred leti je vzpostavil projekt Suk el falahin. To je tržnica z naravnimi in domačimi pridelki palestinskih kmetov, a projekt ima precej širši pomen, saj imajo kmetovalci tudi prostor za povezovanje z različnih koncev Palestine.

- Po izraelskem zakonu, ki so ga podedovali po britanskem mandatu, lahko pridejo na vsako zemljo, ki je nedotaknjena tri leta. Za njih je takšna zemlja no man's land. Ves čas s sateliti in droni spremljajo celotno palestinsko ozemlje, in ko vidijo, da kakšen del zemlje ni obdelan, ga takoj zavzamejo. Ampak včasih ne upoštevajo niti tega zakona, saj pogosto samo pridejo in vzamejo palestinsko zemljo.

- Strah me je. Ne vem, kaj bo s prihodnostjo moje zemlje in naših otrok, saj vidim, da imamo vsako leto manj zemlje. Naselbine se večajo, mi pa smo vse bolj v kotu. Če se upremo, nas označijo za teroriste, a če se pogajamo, nihče ne spoštuje dogovora, ampak še naprej mirno kradejo našo zemljo. Od podpisa mirovnega sporazuma v Oslu je naselbina Ariel vsaj dvakrat večja. Ker kakšna so to pogajanja, če ozemlje pridobiva samo ena stran? Upanja ne vidim. Nočem ga izgubiti, toda vidim ga ne. Za rešitev potrebujemo palestinski odpor, a zraven tudi pomoč mednarodne skupnosti – najprej z bojkotom izraelskih izdelkov in potem s političnim pritiskom, da Izrael preneha s politiko apartheida.

- Logika naše tržnice je preprosta; če hoče kmet nadaljevati z delom in obdelovanjem palestinskega ozemlja, mora finančno preživeti. Z našim projektom kmetom ostane več denarja, saj ne gre nič posrednikom, a tudi potrošnik plača manj kot v trgovini.

- Kakšen pomen imajo oljke, se dobro zavedajo tudi Izraelci, zato nam kradejo drevesa in jih selijo v svoje naselbine, da potem rečejo, da gre za njihove oljke in povezanost z naravo. Preprosto pridejo s tovornjaki in bagri, oljke izkopljejo s koreninami vred in jih nato odpeljejo k sebi.

- Popolnoma podpiram ukrajinski odpor. Čutim njihovo stisko in dobro vem, kako trpijo in kakšno je trpljenje pod okupacijo. A res ne razumem, zakaj je ukrajinski odpor legitimen in herojski, pri vprašanju naše okupacije pa pravijo, da smo teroristi. Ne moreš biti proti Rusiji in hkrati podpirati Izraela. Po mednarodnem pravu ima vsako okupirano ljudstvo pravico, da se upre okupatorju.