Desetletje odkrivanja družbe, ki trpi pod okupacijo

Na Kulturni ambasadi Palestine so gostovali številni gostje, ki so iz prve roke povedali, kako je živeti pod izraelsko zasedbo.

Galerija

Lani je bila osrednja tema zemlja, kakšen pomen ima za Palestinke in Palestince. Ravno zemlja je pogost motiv palestinskih pesmi, slik in fotografij. FOTO: KAP

Aljaž Vrabec

28. 8. 2022 | 13:00

13:34

A+A-

Kmalu bo v naših krajih spet jesen in z njo tudi Kulturna ambasada Palestine (KAP). V desetih letih, kolikor je minilo od prvega večdnevnega dogodka leta 2012, so v Sloveniji gostovali številni gostje iz tujine, predvsem iz Palestine, ki so iz prve roke povedali, kako je v državi, ki že več kot 70 let trpi pod izraelsko zasedbo. Na enajstem festivalu bodo osrednja tema palestinske fotografinje in fotografi.

V odnosu med velikim agresorjem in malo žrtvijo je vedno tako, da ritem podajanja informacij, razlag in interpretacij diktira močnejša stran, saj ima preprosto več sredstev za širjenje lastne propagande. Prav zato ni nenavadno, da je Kulturna ambasada Palestine nastala kot odgovor na Kulturno ambasado Izraela, ki je v sklopu Evropske prestolnice kulture leta 2012 gostovala v Mariboru.

Dogodke večkrat pripravijo v ljubljanskem lokalu Pritličje. FOTO: KAP

»Razumevanje aktualnega in preteklega dogajanja v Izraelu in Palestini je podrejeno različnim konfliktom, interesom in razlagam. Pri tem je izraelska država veliko 'uspešnejša' pri širjenju podobe o modernizaciji in civilizaciji nenaseljene puščave, o 'zemlji brez ljudi za ljudi brez zemlje' in ustanovitvi tehnično napredne, edine demokratične države na Bližnjem vzhodu. Pod na videz objektivnim narativom modernizacije in civilizacije izraelska država skriva svojo sionistično politiko okupacije in apartheida, ki jo izvaja tako na zasedenih palestinskih ozemljih kot znotraj lastne države,« razlagajo organizatorji iz Gibanja za pravice Palestincev.

INTERVJU: Če pogledamo Palestino, vidimo švicarski sir

Podobe iz Palestine

Osrednji letošnji gost bo direktor fotografije Ashraf Dowani, v Ljubljano bo prispela tudi palestinska fotografinja Fatima Abbadi, prek videopovezave pa se bosta oglasila še fotografa Atia Darweesh in Basil Al Adraa.

Dogodke bo povezoval naslov Palestinski fotografi in fotografinje. Kot vsako leto se bo začelo z odprtjem razstave, tokrat z naslovom Podobe iz Palestine: palestinski fotografi od 1920 do danes.

Palestina so predvsem ljudje

Poleg razlaganja političnega ozadja se pri Kulturni ambasadi Palestine trudijo predstaviti tudi druge vidike palestinske družbe, saj so Palestina predvsem ljudje, ki so dejavni na najrazličnejših področjih, od literature, glasbe, kulinarike, kmetovanja …

Letos bo osrednja tema fotografija, dogodke bo povezoval naslov Palestinski fotografi in fotografinje. Kot vsako leto bodo festival odprli z razstavo, tokrat z naslovom Podobe iz Palestine: palestinski fotografi od 1920 do danes. Na ogled bo od ponedeljka, 19. septembra, v Galeriji Janez Boljka, nato bodo sledili še dogodki v torek, 20. septembra, na Vodnikovi domačiji, v sredo, 21. septembra, v Pritličju in v četrtek, 22. septembra, v Slovenski kinoteki. Osrednji gost bo direktor fotografije Ashraf Dowani, v Ljubljano bo prispela tudi palestinska fotografinja Fatima Abbadi, prek videopovezave pa se bosta oglasila še fotografa Atia Darweesh in Basil Al Adraa, ki je tudi novinar.

Nada Pretnar FOTO: Roman Šipić

Za Palestino v javnosti vedno manj zanimanja

Gibanje za pravice Palestincev je civilnodružbena iniciativa. V njej se povezujejo ljudje, ki podpirajo palestinski boj za svobodo, pravičnost in enakopravnost. Podpirajo tudi svetovno kampanjo BDS – bojkot, dezinvesticije, sankcije proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati pravic Palestincev. Priključi se jim lahko vsakdo, gibanje nima hierarhične strukture, čeprav je jasno, da največ dela v njem opravita Nada Pretnar in Barbara Vodopivec.

»S Kulturno ambasado Palestine poskušamo širšo javnost seznaniti z bogato palestinsko kulturo, ki je pri nas zelo malo poznana, prek kulture pa se seveda dotaknemo tudi političnih razmer, ki jih je nemogoče obiti,« je pojasnila Nada Pretnar. »Želimo dati glas Palestincem. Navadno so vedno drugi, ki govorijo o njih, a Palestina ima svoje ljudi, ki so več kot sposobni, da povedo svojo resnico. Vsekakor želimo podati tudi politično sporočilo, da bi se ljudje zavedali krivice, ki se dogaja Palestini.«

Zdaj so tudi ponosni, da kulturna ambasada še vedno obstaja. »Ko smo začeli leta 2012, nisem pričakovala, da bomo imeli toliko dogodkov. Hkrati smo finančno neodvisni, saj vse financiranje pokrijemo s prostovoljnimi prispevki.«

A kljub temu brez težav ne gre, mnogi so v tem času prekinili sodelovanje. »Čeprav so nas na začetku gostile, so se pozneje nekatere institucije naših dogodkov začele izogibati. Niso se želele vpletati v palestinski problem. Po drugi strani smo v vseh teh letih navezali izredno dobro sodelovanje z drugimi, na primer z Galerijo Janez Boljka in Slovensko kinoteko, kar izredno cenimo,« je povedala Nada Pretnar.

»Žal opažamo, da je za Palestino v javnosti vedno manj zanimanja, čeprav se položaj za palestinsko prebivalstvo nenehno slabša. V zadnjih desetih letih smo priča tudi vedno večjim pritiskom Izraela na evropsko civilno družbo – to vključuje tudi palestinsko prebivalstvo, ki živi v Evropi. V tujini so številni dogodki odpovedani ali celo tarča najrazličnejših obtožb in napadov. Prav zaradi vsega tega smo prepričani, da je treba vztrajati in narediti vse, kar lahko, da se ne utiša palestinski glas.«

Gibanje za pravice Palestincev sicer pripravi še številne druge dogodke z mednarodnimi gosti. Tako so na okroglih mizah gostili priznane strokovnjake za mednarodno pravo in zgodovino, med drugim so k nam prišli Richard Falk, Virginia Tilley, Ilan Pappe, Jeff Halper … Slovensko gibanje je včlanjeno tudi v Evropsko koordinacijo odborov in združenj za Palestino (ECCP), poleg tega so dejavni pri evropski državljanski pobudi, ki si prizadeva za prepoved trgovanja z nelegalnimi izraelskimi naselbinami na palestinskem ozemlju.

Desetletje bogatih vsebin

2012: Palestina – prej in potem

Sploh prva Kulturna ambasada Palestina je bila namenjena razlagi, kaj se dogaja na območju, ki obstaja, a hkrati ne obstaja. Organizatorji so želeli odpreti prostor za palestinsko zgodbo in glas, da vidimo še kaj drugega razen vsakodnevnih novic z golim navajanjem statistike. Za zidovi palestinskih domov se namreč skrivata poseben način življenja in bogata kultura. Osrednji gost je bil glasbenik Mahmoud al Khatib.

2013: Apartheid

Glavni namen je bil predstaviti, kako koncept apartheida deluje na Palestince, hkrati pa so ga povezali z nekdanjim dogajanjem v Južni Afriki. Osrednji gost je bil Nasim Ahmed, takratni vodja arhivskega oddelka v organizaciji Palestinian Return Centre s sedežem v Londonu. Poleg razstave in okrogle mize o izraelskem apartheidu so pripravili tudi kulturne večere z branjem palestinske poezije in ogled filma Nakba palestinske režiserke Rawan Al-Damen.

Palestinske svobode ne moremo zgraditi na ženskih truplih

Prvi osrednji gost leta 2012 je bil glasbenik Mahmoud al Khatib. FOTO: KAP

2014: Gledališče

Osrednji dogodek je bila gledališka predstava Med dvema zidovoma. V njej so problematizirali medijsko poročanje o izraelsko-palestinski problematiki in se prek palestinske literature ukvarjali z intimnimi izkušnjami Palestink in Palestincev, ki jih ti dnevno doživljajo na zasedenih območjih. Predstava je nastala po literarni predlogi Keffiyeh Made in China mlade palestinske dramaturginje Dalie Taha. V Slovenijo je prišel tudi irski novinar David Cronin, ki je pripravil predavanje z naslovom Zločini Izraela, sokrivda Evrope. Cronin je avtor dveh knjig, prva je Europe's Alliance with Israel: Aiding the Occupation o povezavah med Evropsko unijo in Izraelom, druga pa Corporate Europe: How Big Business Sets Policies on Food, Climate and War.

2015: Filmografija

Osrednji gost je bil palestinski režiser Michel Khleifi, med drugim so predvajali njegov film Fertile Memory iz leta 1980. O palestinskem filmu je spregovorila še Widad Tamimi, palestinska pisateljica, ki biva v Ljubljani, med gosti je bil prav tako izraelski novinar Gideon Levy, ki se trudi, da bi tudi laična izraelska javnost razumela, kako v neposredni bližini trpijo Palestinci.

O palestinskem filmu je leta 2015 spregovorila Widad Tamimi, palestinska pisateljica, ki biva v Ljubljani. FOTO: Uroš Hočevar

2016: Arhitektura

O tradicionalni palestinski arhitekturi in arhitekturi izbrisa sta predavala palestinska arhitektka Fida Touma in palestinski arhitekt Antoine Raffoul. Poudarek predavanja je bil na vasi Lifte, ki leži v bližini Jeruzalema.

2017: Obletnica nakbe

To je bilo pomembno leto, saj je minilo sto let od Balfourjeve deklaracije, s katero je britanska vlada enostransko obljubila ustanovitev judovske domovine v Palestini; 70 let od resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, kar je vodilo do nakbe (katastrofe) in prisilnega izgona 750.000 Palestincev, 90 odstotkov tedanjega prebivalstva na ozemlju današnjega Izraela; 50 let od izraelske zasedbe Zahodnega brega, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in Golanske planote ter začetka gradnje naselbin, namenjenih zgolj Judom, kar je z vidika mednarodnega prava nezakonit poseg; in 30 let od prve palestinske intifade oziroma vstaje proti izraelski zasedbi in tudi 30 let od uboja Nadžija Al Alija, zato so mu posvetili razstavo z njegovimi političnimi stripi. Gosta sta bila palestinski novinar, kmetovalec in aktivist Fareed Taamallah (predaval je o prvi intifadi) in novinar David Cronin, ki se je znova vrnil v Slovenijo.

Kdor pregleda merila za apartheid, v Izraelu najde prav vse

2018: Lik palestinske ženske

Z razstavo, pogovori in filmi so predstavili delovanje palestinskih žensk, njihov boj za ženske pravice, boj proti sionističnemu kolonializmu naseljevanja in apartheidu ter boj za svobodno Palestino. Gostje so bile Fatima Abbadi, Abir Kopty, Suha Arraf in prek videopovezave Leila Khaled.

Kulturno ambasado Palestine leta 2018 so posvetili ženskam. Ena od gostij je bila Fatima Abbadi. FOTO: KAP

Filmi z območij, ki jih ne poznamo

Z leti se je razvilo sodelovanje z Galerijo Janez Boljka, kjer pripravijo otvoritev festivala z razstavo in gosti, v Slovenski kinoteki pa nato predvajajo film, ki prikazuje realnost življenja palestinske družbe. »Slovenska kinoteka že od leta 2012, redno pa od leta 2018 sodeluje z Gibanjem za pravice Palestincev pri oblikovanju filmskega programa za projekt Kulturna ambasada Palestine. Kinotečno platno je namenjeno gledanju filmske zgodovine in še posebej smo veseli, kadar lahko predstavimo filme režiserjev in režiserk z območij, ki jih pri nas ne poznamo. Dodana vrednost k vsaki projekciji je pogovor z gostom. Letos bo z nami palestinski direktor fotografije Ashraf Dowani, ki je sodeloval pri nastanku filma 200 metrov, je povedal Igor Prassel, urednik filmskega programa Slovenske kinoteke.

2019: Mladi in Palestina

V Palestini živijo večinoma mladi (v Gazi je 51 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let), zato so na več dogodkih pokazali, kako palestinska mladina razume okolje, v katerem živijo, kakšni so njihovi upi in načrti za prihodnost ter kako razmišljajo o družbeno-političnih razmerah in prihodnosti v Palestini. O mladosti in Palestini sta govorila študentka novinarstva Tamam Abusalama in magister menedžmenta kulturnih projektov Hamza Arbasi.

2020: Čas, ki ostaja

Zaradi pandemije koronavirusa niso pripravili razstav in okroglih miz, vseeno pa so predvajali film Čas, ki ostaja (The Time That Remains) režiserja Elia Suleimana.

Večna palestinska realnost - življenje v trpljenju. FOTO: Mohammed Salem/Reuters

2021: Zemlja

O palestinskem odnosu do zemlje sta prek videopovezave spregovorila novinar in kmetovalec Fareed Taamallah in njegov sin Eyad Taamallah, iz Berlina pa je v Ljubljano prišla aktivistka in študentka Fidaa Zaanin. Pripovedovala je o sledeh, ki jih zemlja pušča v palestinski literaturi in kulturi, govorila pa je tudi, kako je biti mlad v Palestini, in opisala položaj žensk v palestinski družbi.