V nadaljevanju preberite:

Ko izza vzhodnih hribov pokukajo prvi sončni žarki, so marsikje v palestinskih domovanjih že vsi pokonci. V času obiranja oljk nihče ne poležuje v postelji, temveč se zgodaj pripravijo za nov delovni dan, ki traja vse do sončnega zahoda. Še malce prej se dan začne za eno ali dve ženski v družini, da pripravita zajtrk in malico za delavce. Zajtrk je močan in poln palestinskih dobrot – oljčno olje, zatar, beli sir, jajca … Čeprav je vse izredno okusno, prav veliko časa za posedanje ni, saj so že čez nekaj deset minut zbrani na parceli z oljkami.

Vsaj v družini Tamalah iz vasi Kira na Zahodnem bregu je takšnih parcel precej in v mesecu dni oberejo pridelek s približno tisoč dreves. Posestvo je v lasti treh bratov, a vajeti počasi že prevzemajo njihovi otroci. Tako se vsak dan v nasadih zbere vsaj dvajset, ob koncih tedna pa vse tja do petdeset ljudi, saj pridejo na pomoč tudi sorodniki in prijatelji iz oddaljenih krajev. Obiranje oljk zato nikakor ni zgolj delo, temveč tudi družabni dogodek. V tem mesecu se srečajo vsi družinski člani in si izmen­jajo novice in vtise iz minulega leta. En teden so od jutra do večera zraven tudi otroci, saj imajo »oljčne počitnice«, kot imamo pri nas krompirjeve. Takrat pridejo na podeželje tudi številni otroci iz mest.