V članku preberite:

Slavenka Drakulić se v romanu Dora in Minotaver osredotoča na vprašanje, kako se je lahko slavna fotografinja po ljubezenski zvezi z genijem modernega slikarstva odrekla svoji ustvarjalnosti in se nehala ukvarjati z umetniško fotografijo, kako se je pravzaprav odrekla sami sebi.

Dora Maar je kasneje priznala, da je vedela, da Picasso zahaja v Les Deux Magots, in da je načrtno želela vzbuditi njegovo pozornost, zato je uprizorila dramatično predstavo, vredno »nadrealistov« – oster nož je v hitrem tempu zabadala med razširjene prste dlani v leseno mizo, dokler prsti niso zakrvaveli in obarvali njene črne rokavice z izvezenimi vrtnicami; njene rokavice je potem ponosno razstavil v svoji galeriji kot eksponat.

»Samo leto dni je minilo, pa sem že izgubila avro skrivnostnosti. Poteptala sem svoj ponos,« pravi Dora v romanu. Picasso ji je ves čas dal vedeti, da je fotografija »nižja vrsta« umetnosti, o tem je prepričeval tudi Brassaïa in Mana Raya. »Zares, čemu sem njemu, tej pošasti, tej zveri v človeškem telesu, dopustila, da mi je surovo iztrgal jezik, mi izkopal edino oko, s katerim vidim, oko fotografskega aparata?«