Po grozotah vojne in pandemiji španske gripe se je zgodil preobrat, ZDA so zaznamovala rjoveča dvajseta roaring twenties, v Parizu nora leta, les années folles.

Galerija
Zabava »norih dvajsetih« na pariškem Montparnassu s Kiki de Montparnasse v središču pozornosti. FOTO: Arhiv Dela
V nadaljevanju preberite:
Čeprav se je zdelo da po vojni in potem še uničujočem virusu življenje nikoli več ne bo šlo v stare tirnice, se je zgodilo prav nasprotno. Virus je ubil več ljudi kot katerikoli vojna na svetu, a ni ubil človeške želje po druženju, uživanju v kulturnih dogodkih, srečevanju, za revijo Atlantic piše Yascha Mounk.
Dekada, ki se je začela z dobo jazza, s kršenjem prohibicije, z vrhuncem harlemske renesanse, gibanjem sufražetk in volilno pravic žensk v ZDA, se je končala z zlomom borze.
Leto 1925 je bilo morda najbolj noro pariško leto, Pariz je zaznamoval Expo – razstava dekorativnih umetnosti, Josephine Baker in Revue Negre so prevzeli mesto kot vihar in pripeljali charleston in ragtime, Serge Lifar je plesal v baletu Zéphyr et Flore z Braquovo scenografijo, Stravinski je predstavil balet z Matissovo scenografijo, na Montparnassu so nadrealisti imeli prvo razstavo ...
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji