V kolumni preberite:

Če bo na predčasnih parlamentarnih volitvah na zadnjo septembrsko nedeljo zmagala skrajna desničarka, bo Italija dobila prvo predsednico vlade v svoji zgodovini. Postavlja se vprašanje, kaj »za vse ženske« in »za feminizem« pomeni Giorgia Meloni.

Prva ženska, ki ima možnost, da prevzame izvršno oblast, je voditeljica Bratov Italije, »Giorgia«, »mama«, »Italijanka«, »kristjanka«, in ta z ženskim gibanjem nima skupnega nič. V intervjuju za ameriški Fox News je izrazila ponos, da lahko postane premierka. In vendar je petinštiridesetletna političarka, ki nikoli ne more biti sodobna desnica, ima neskončne probleme s sodobnimi ženskami in z nekonvencionalnimi družinami, poveljuje stranki nazadnjaškega programa in mračnjaških idej, s šovinistično in mizogino politiko. Ni si mogoče predstavljati, da bi katerakoli ženska, v kateri je vsaj malo feministke, pomislila na to, da bi glasovala za Giorgio Meloni.

Predvsem pa je fašistka, lahko ji rečemo postfašistka ali neofašistka – vsekakor za njo stojijo stari in novi fašisti. Nemogoče je njo in stranko opredeliti samo kot konservativno, desno in populistično.