V intervjuju preberite:

Posledice vojne v Ukrajini za Evropo so impozantne: Nemčija se oborožuje, Švedska in Finska sta vložili prošnjo za pridružitev v Nato. Vidite v tem neko histerijo?

Ja, mogoče je učinek tega, da je javnost pričakovala odziv evropskih politikov, in zdaj so te napovedi tiste, ki nagovarjajo pričakovanja javnosti. Politiki so se znašli v zelo nerodnem položaju, Evropska unija, njen zahodni del, je dopustila, da je postala zelo izpostavljena vojni. Združene države so postavljale rdeče črte, Rusija tudi, Evropska unija, ki je v neposredni bližini in ima zmogljivosti za to, da bi predvidela, preprečila razvoj dogodkov, pa enostavno ni bila akter.

Zdaj odgovarja z velikimi napovedmi, ampak gre v veliki meri za besede. Z mirovnim skladom financira oboroževanje Ukrajine, a v resnici so številke zelo majhne: govorimo o milijardi ali dveh, in to pri tisočmilijardnem proračunu in 750 milijardah sklada za okrevanje in odpornost; torej o promilih. Macron je rekel, da je skoraj uradna politika Nata, da se določenih orožij ne dobavlja Ukrajini. Tudi ko gre za vstop Švedske in Finske v Nato, sta bili precej povezani z Natom že prej, tako so poteze bolj simbolične, kot neka nova grožnja, s katero bi se Zahod zoperstavljal Rusiji, na primer namestitev strateškega orožja v teh državah. In tudi pričakovanja, da se bo ruska agresija nadaljevala na druge države, se zdijo pretirana. Rusija ima težave že z zavzemanjem večjih mest znotraj Ukrajine, mogoče, če bo invazija v nadaljevanju spremenila dinamiko in bodo dovolj uspešni pri operativnih ciljih, bi bila lahko ogrožena Moldavija.

Se bomo v Evropi pogovarjali samo še v govorici vojne, to pomeni zmanjšanje vseh drugih resursov. Bo EU le še skupna vojska?

Ja, to je trenuten odziv in to so tudi trenutna pričakovanja javnosti. Če pogledamo ankete, ki so bile narejene ob zaključku konference o prihodnosti Evropske unije, je obramba zelo visoko med prioritetami. Evropejci večinoma podpirajo vse oblike pomoči Ukrajini, vključno z vojaško. V Sloveniji, čeprav smo pod povprečjem podpore, posebej če se primerjamo s Češko, Slovaško in Poljsko, nekaj manj kot polovica Slovencev podpira vojaško pomoč Ukrajini, kar je še vedno več, kot ji nasprotuje. Ta pričakovanja se lahko spremenijo, ko bodo jeseni še bistveno višje cene energije itn.

Vojno so v veliki meri sprovocirale ZDA, posledice so prizadele predvsem Evropo. Kako komentirate teze profesorja Mearsheimerja, ene največjih eminenc na področju mednarodnih odnosov, o ameriški odgovornosti?

Neorealizem je pomembna teorija in način razmišljanja v mednarodnih odnosih, ampak ima tudi številne omejitve, ker predvideva, da se stvari zgodijo, ne da bi ljudje ali institucije imeli karkoli posredi.