V nadaljevanju preberite:

Tim Wagendorp kot trajnostni svetovalec deluje od leta 2007. Ko se je pred sedmimi leti prijavljal na delovno mesto trajnostnega koordinatorja flamskega javnega filmskega sklada (Vlaams Audiovisueel Fonds), o filmu, kot priznava, ni imel pojma. Slovenijo je obiskal na povabilo centra Motovila, ki z informacijsko in strokovno podporo ter organizacijo strokovnih srečanj predstavnikom kulturnega in drugih ustvarjalnih sektorjev pomaga pri pridobivanju finančnih virov iz evropskega proračuna ter soočanju s kompleksnimi družbenimi problemi, vključno s podnebno krizo. Wagendorp se je kot častni govornik udeležil foruma Mobilnost ZA ustvarjalnost. Ker pa si želi vsako potovanje dodobra izkoristiti, je predaval tudi filmskim ustvarjalcem in drugim delavcem v stroki.

Po izobrazbi ste kmetijski inženir. Kako raziskovalec trajnosti postane svetovalec v filmskem skladu?

Pred sedmimi leti sem naletel na oglas za novo delovno mesto, ki se mi je zdelo mikavno. Natisnil sem ga in začel z neonsko rumenim flomastrom označevati zahtevana znanja in izkušnje, ki sem jih imel. Ko sem končal, sem bil skoraj idealen kandidat. Bila je le ena težava. O filmu nisem vedel ničesar. Kot trajnostni svetovalec in koordinator sem deloval že prej v podjetju Komosie, moje pomanjkanje poznavanja filmske stroke pa je omogočalo zunanjo perspektivo.

Opažam, da se ogromno projektov trudi ustvariti trajnostno filmsko industrijo. Žal pa so si med seboj zelo različni, zato se trudim govoriti z vsemi. Obstaja veliko dobrih projektov na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh, vendar se med sabo razlikujejo. Različni normativi in pravila pa lahko nekoga, ki se nanje ne spozna, zmedejo. Mnogo iniciativ je prav tako preveč teoretsko usmerjenih, zaradi česar pozabimo na naš glavni cilj: znanstvena odkritja preoblikovati v ustrezne rešitve, uporabne v filmski industriji. Kot inženir znam reševati probleme in iskati rešitve. To sem počel prej in to počnem zdaj, ko poskušam povezati okoljevarstveno znanost z umetnostjo.