Vsako tretjo plastenko Donata bo napolnilo sonce

Ob 115. obletnici odkritja mineralne vode, ki so jo po bližini Donačke gore poimenovali Donat, so danes odprli sončno elektrarno na strehi polnilnice v Rogaški Slatini, ki bo ob polnem delovanju zadoščala za 31 odstotkov potreb. Kot je povedal podpredsednik Atlantic Grupe Enzo Smrekar, že zdaj uporabljajo vso energijo iz zelenih virov.

Donat Mg, najbogatejša mineralna voda v EU

Sončna elektrarna na vrhu slatinske polnilnice je vredna 900.000 evrov, na leto bodo proizvedli en gigavat električne energije, kar je primerljivo z oskrbo 350 gospodinjstev ali manjše vasi. Sončno energijo bodo uporabljali tudi za polnjenje električnih avtomobilov, temu so namenili dve polnilni mesti. Zdaj upajo na sončno vreme, z močjo elektrarne pa bodo 31-odstotno samooskrbni, je dejal Smrekar: »Lahko bi rekli, da se bo vsaka tretja plastenka Donata polnila s sončno energijo. Treba pa je poudariti, da je tudi vsa ostala energija tako imenovana zelena energija. Pogodbeno imamo urejeno, da vsa prihaja iz zelenih virov. To je ena od naših obvez, ki smo si jih zadali v sklopu trajnostnega delovanja.«

Sončna elektrarna na strehi polnilnice bo zadoščala za tretjino potreb. FOTO: Klemen Razinger

Čeprav plastenke na prvi pogled niso najbolj trajnostna izbira, pa je Smrekar dejal, da steklenice precej bolj obremenjujejo okolje, saj so bistveno težje, kar poveča stroške prevoza in izpuste, poleg tega morajo vse steklenice še obdelati, pri čemer se porabi veliko vode. Medtem ko so plastenke iz stoodstotno reciklirane plastike, kar je spodbudilo tudi lokalna podjetja za zbiranje odpadkov, ki zdaj predvsem zaradi Donata odvajajo zeleno plastiko, je pojasnil Smrekar.

Današnjega odprtja sončne elektrarne se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je opazil, da je še nekaj prostora na strehi. Smrekar je v izjavi za medije opozoril prav na to: »Trenutna investicija v sončne elektrarne je omejena na en gigavat. Kar je škoda. Zaradi tega smo kar nekaj strešnih površin pustili praznih. Smo pa že dobili neformalni odziv, da bi bilo dobro, če je priložnost in finančni potencial, da naredimo večjo elektrarno.« Kumer je kasneje dejal, da razmišljajo o umiku te omejitve: »Je pa naše vodilo, da eno sončno polje ne zasede vseh sredstev tudi za ostale investitorje. Moramo skrbeti za skladen regionalni razvoj, ker sredstva niso neomejena, zato so bile omejitve dane vnaprej. Veseli nas, da so poskušali maksimalno izkoristiti moč, ki je bila v razpisu.«

Sončno elektrarno so s pritiskom na zeleni gumb odprli (z leve) podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat in internacionalizacijo Enzo Smrekar, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, župan Rogaške Slatine Branko Kidrič in izvršna direktorica poslovnega področja Donat Darja Teržan. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Omejene količine Donata

Atlantic Grupa v Rogaški Slatini zaposluje 73 ljudi, ki delajo v treh izmenah pet dni na teden. Na leto napolnijo okoli 50 milijonov litrov pijač, letos načrtujejo 60 milijonov litrov. Poleg Donata polnijo še Cockto, ki letos praznuje 70 let, in po novem tudi Cedevito, ki je že pripravljena za pitje. Donata napolnijo največ, okoli 30 milijonov litrov na leto. Toliko je namreč letnega naravnega prirasta te edinstvene mineralne vode, je pojasnila izvršna direktorica poslovnega področja Donat Darja Teržan: »Tako skrbimo, da bodo tudi naslednje generacije uživale v njem.«

Polnilnico Donata so si ogledali (z leve) podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat in internacionalizacijo Enzo Smrekar, župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po polnilnici jih je vodil direktor proizvodnje Dušan Lorenčič (desno). FOTO: Špela Kuralt/Delo

Prav zato so tudi zmanjšali število trgov. Prej so bili prisotni na 27 trgih, zdaj so na desetih, je pojasnila Teržanova: »Donata preprosto ni dovolj za vse. Ker ga je omejena količina, se obnašamo trajnostno do vira, s katerim razpolagamo.« Med njihovimi trgi tako ni več Francije, Anglije, Španije, usmerili so se na trge, kjer je pomembna tematika prebavnega zdravja, kar so v Evropi zlasti skandinavske države, Avstrija in Italija. Ostajajo prisotni tudi v Rusiji in Ukrajini, a tam trg le vzdržujejo. Skrbi, da bi Donata ob trajnostnem ravnanju z virom zmanjkalo, ni. Ostaja pa strah pred potresi, razlaga Teržanova: »Zelo nas je skrbelo, ko je bil potres v Zagrebu, ki je relativno blizu. Če bi se spodaj premaknila tektonska plošča, bi lahko Donat nekam odtekel in ne bi bil več doma v Rogaški Slatini. Mogoče sploh ne bi vedeli, kam je stekel.«

Izvozniki 2023. FOTO: Delo