Naša obala je kar čista, a obstajajo tudi brezvestneži

Prostovoljce so organizatorji razporedili po obali, a se jih je večina odločila za čiščenje okolice Strunjana. Tam je bil tudi zaključek akcije s kosilom in različnimi dejavnostmi, kot so pravljična joga za otroke, iskanje plastike med morsko travo, izdelava kroglic šampona ... Pripravili so dražbo različnih predmetov in nekaj sto evrov namenili za odpravo posledic poplav. Pri akciji je šlo tudi za druženje, saj se prostovoljci poznajo iz podobnih akcij.

Čistili so od meje z Italijo, kjer se začenja Krajinski park Debeli rtič. V bližini bencinske črpalke je v gozdičku več primernih prostorov za različne potrebe, zato je bilo tam več papirja. Za bencinsko črpalko je bilo ogromno plastičnih rokavic za enkratno uporabo, ki jih ljudje uporabijo pri točenju goriva ali pri čiščenju stekel. Na obalo nosi odpadke tudi od drugod. Kot je povedal nadzornik krajinskega parka, se odpadki zapletejo med obalno trstičje in ne gredo nikamor več. Odpadki se tako nabirajo z dveh strani.

Čista obala 2023 je bila del svetovne čistilne akcije. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Ker je tu dostop do morja težji, ni bilo najbolj značilnega obalnega odpadka, cigaretnih ogorkov. V morski travi, ki jo na obalo odlaga morje, je precej življenja, pa tudi precej kosov razpadajoče plastike. Želve v morju vrečke in rokavice zamenjajo za meduze, ki so njihova hrana. Več vrečk pomeni manj želv in več meduz. Tako preprosto seveda ni, je še huje. Ob segrevanju morja se bodo nekatere zelo nevarne tropske meduze tudi pri nas počutile kot doma.

Rokavice za enkratno uporabo in drugi odpadki na obali. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Prostovoljci so sicer čistili celotno slovensko obalo do meje s Hrvaško. Poleg obale v krajinskem parku Debeli rtič so čistili tudi obalo v Kopru in na plaži v Žusterni, kjer so na supe lovili plavajoče odpadke, ob cesti med Koprom in Izolo, ob izolski ladjedelnici, na plaži slepih in pri svetilniku. Čistili so Simonov zaliv, Bele skale in celo območje Strunjana do Salinere pa od Fiese proti Piranu, v Seči in ob Andrejevem kanalu.

Kemijski inštitut sodeluje v projektu Remedies, kjer napovedujejo rešitve za zmanjšanje količine odpadne plastike. V Strunjanu so izdelovali kroglice šampona. FOTO: Borut Tavčar/Delo

136 prostovoljcev (98 odraslih in 38 otrok, mlajših od 12 let) je zbralo 136,62 kilograma odpadkov. To se morda ne zdi veliko, a za kilogram je treba zbrati več tisoč cigaretnih ogorkov. To tudi pomeni več tisoč priklonov čisti naravi. Največ, 92,12 kilograma, je bilo mešanih odpadkov, ki se jih ne da uvrstiti v embalažo ali kako drugo kategorijo odpadkov (plastične mreže, rokavice, avtomobilske žarnice, senčnik in drugo). Zbrali so še 27,33 kilograma embalaže, večinoma plastične z nekaj pločevinkami, 13,49 kilograma stekla in 3,69 kilograma cigaretnih ogorkov.

Najštevilčnejši odpadek pri nas. Filtri so narejeni iz plastičnih vlaken. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Prostovoljci so pobrali 15.438 kosov odpadkov, največ cigaretnih ogorkov (9197), zraven pa še 1135 koščkov mehke in 979 koščkov trde plastike, ki bi sicer razpadala več desetletij, lahko pa bi tudi končala v želodcih in telesih živali in ljudi.

Komunalna družba Okolje Piran je pripravila več dejavnosti za otroke. FOTO: Borut Tavčar/Delo