V intervjuju preberite še:

»Plavi orkestar je iz ironiziranja lastnega odraščanja postal resna najstniška atrakcija,« je zapisal Miljenko Jergović. »Najmočnejša in najvplivnejša najstniška skupina v zgodovini domače glasbe.« Po štiridesetih letih od izida prvega albuma jih bomo na začetku pomladi lahko doživeli v Stožicah – v prvotni zasedbi.

Ritem sekcijo sta sestavljala brata dvojčka – Admir in Samir Ćeremida. Solo kitaro je igral Mladen Pavičić Pava.

Saša Lošić je pel in občasno igral ritem kitaro. Od tistega ikoničnega albuma Soldatski bal, ki ga je kupilo pol milijona Jugoslovank in Jugoslovanov, in tiste kasete, na kateri so bili štirje sladki najstniki v dolgih plaščih v stilu Beatlov, je preteklo štirideset let. Vmes so se zgodile strašne stvari. A pesmi osemnajstletnikov ostajajo zapečatene v kolektivni zavesti – in z njimi okusi naših prvih zaljubljenosti, prvih razočaranj in krivic. Ko so kot balkanski Beatli polnili največje koncertne dvorane Jugoslavije, najbrž ni bilo najstnice, ki ne bi bila zaljubljena vsaj v enega od njih.

Zato se natanko spomnim vsakega srečanja, vsakega intervjuja z njim. Prvič sem ga videla v živo v baru Nostalgija v stari Ljubljani, ki so ga z nostalgičnimi predmeti opremili fantje skupine Kladivo, njegovi prijatelji še danes.